Tiskane izdaje
Ljubljana – »O načinu izvedbe neodvisnega pregleda terjatev še ni odločeno,« so nam na ministrstvu za finance odgovorili, kako uresničujejo priporočilo evropske komisije o takojšnjem najemu neodvisnega tujega svetovalca za pregled slovenskih bank.
Hkrati na ministrstvu, ki ga vodi Uroš Čufer, še pristavljajo, da bo »vse prizadevanje usmerjeno v to, da bo pregled opravljen pred pravočasnim prenosom terjatev bank na DUTB, ki je še vedno načrtovan do konca junija«, o sodelovanju med vlado in centralno banko pa dodajajo, da so predstavniki Banke Slovenije člani medresorske komisije in sodelujejo pri predlogih ukrepov, ki se predložijo vladi.
Evropska komisija (EK) je ne glede na rezultate stresnih testov bank, ki jih je BS predstavila 10. maja, zahtevala takojšnjo neodvisno revizijo vseh slovenskih bank. Priporočilo EK se »zaradi državnih pomoči bankam nanaša predvsem na večinsko državne banke, o katerih komisija hkrati poudarja, da jih je treba prodati. To ni problem le pri nas, temveč v vsej Evropi, kjer nastaja evropska bančna unija. Drugi vidik je ta, da imamo v Sloveniji različne podatke o obsegu slabih posojil. To je zame še dodaten argument in neodvisno revizijo bi zato morali podpreti, saj nam prinaša večjo kredibilnost,« je za Delo povedal direktor Združenja bank France Arhar.
Nekdanji minister za finance Janez Šušteršič pa meni, da je v ozadju zahteve Bruslja »lahko tudi ocena, da se lahko zgodi, da bi nam Evropa morala pomagati pri bankah – in da si zato želijo neodvisno oceno, preden bi se morebiti začeli pogovarjati o pomoči«.
Revizija bank je lahko tudi prolog v evropsko pomoč
Priporočilo evropske komisije, da mora Slovenija »s pomočjo evropskih partnerjev« do junija (torej takoj!) najeti neodvisnega zunanjega svetovalca, ki bo pregledal aktivo bank v Sloveniji, ni nobeno presenečenje, se strinjajo slovenski finančniki.
Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar opozarja, da se priporočilo evropske komisije »v kontekstu državnih pomoči nanaša predvsem na večinsko državne banke, o katerih komisija hkrati poudarja, da jih je treba prodati. To ni problem le pri nas, temveč v vsej Evropi, kjer nastaja evropska bančna unija in se govori o sistemskih bankah in nadnacionalnem nadzoru bank, ki so dobile državno pomoč. Drugi vidik je ta, da imamo v Sloveniji različne podatke o obsegu slabih posojil. To je zame še dodaten argument in neodvisno revizijo bi zato morali le pozdraviti, saj nam prinaša večjo kredibilnost.«
Pred prvo sanacijo bank, v letih 1993-1997, je Banka Slovenije pripravila oceno bančne aktive in že takrat so nam svetovali, da to pogledajo še neodvisni tuji strokovnjaki. Tedaj je ta projekt podprla tudi EBRD in k nam je prišla skupina pod vodstvom španskega ekonomista Aristobula de Juana. »Vemo, kakšne razlike so nastale. De Juan je tedaj svoje ugotovitve predstavil tudi odboru za finance in kreditno-monetarno politiko in sprejeli smo zakon, ki je bil podlaga za izdajo 2,2 milijarde evrov obveznic. Spomnimo se lanskih težav v Španiji in ideje, da bi podporo dali neposredno bankam. Prvi pogoj je bil, da banke pregledajo neodvisni tuji strokovnjaki,« poudarja Arhar. In dodaja: »Če stvari v Sloveniji ne potekajo tako, kot vlada napoveduje, tudi pri dokapitalizaciji bank, in če bi morali zaprositi za evropsko pomoč neposredno iz bančnega sklada, si takoj v prednosti, če imaš potrditev neodvisnih ocenjevalcev.«
Šušteršič: Evropa noče presenečenj
Zdajšnje priporočilo evropske komisije o takojšnjem najemu neodvisnega zunanjega svetovalca za pregled bank nakazuje, da Bruselj (podobno kot OECD) rahlo dvomi o stresnih testih bank, ki jih sicer pri nas izvaja Banka Slovenije. Da so priporočila komisije izraz nezaupanja v slovenske institucije, se strinja nekdanji minister za finance Janez Šušteršič. »Veliko stvari - ne le pri bankah - je določenih z zelo jasnimi roki, predvideno je tudi redno poročanje. To ni običajen način, kako so taka poročila napisana. Uveden je zelo strog nadzor nad Slovenijo,« opozarja.
Da zunanji revizor pregleda vse banke, je praksa v državah, kjer obstaja možnost, da bo Evropa morala pomagati pri bankah. »Tam to vedno zahtevajo. Tudi Španija je morala najeti mednarodno družbo, da je naredila stresni test celotnega bančnega sistema. Na ministrstvu za finance smo Banki Slovenije že zdavnaj predlagali, naj opravi stresne teste, ministrstvo pač niti nima pristojnosti in vpogleda v banke. BS to lahko naredi, vendar tedaj za to ni bilo razumevanja. Zaradi odlašanja, da bi naredili celovit sistemski test, je zdaj prišlo iz Bruslja priporočilo, da mora to opraviti neodvisni svetovalec, in to takoj,« poudarja Šušteršič, ki še meni, da je v ozadju lahko ocena, da se lahko zgodi, da bi Evropa morala pomagati pri bankah, in da zato hočejo neodvisno oceno, preden bi se morebiti začeli pogovarjati o pomoči. Svetovalec naj bi opravil pregled vseh bank v sistemu. »To pomeni, da evropska komisija hoče biti (v ozadju je tudi ECB) popolnoma prepričana, da ne bo kakšnih neprijetnih presenečenj še kasneje,« še poudarja Šušteršič.
Finančni minister Uroš Čufer je sicer podpredsedniku evropske komisije Olliju Rehnu v pismu 23. maja 2013 zagotovil, da so naši organi »po potrebi pripravljeni sodelovati s komisijo in ECB, da zagotovijo preglede kakovosti sredstev za izbrane banke, če ti pregledi ne bodo ovirali pravočasnega prenosa prve tranše sredstev [v slabo banko], načrtovanega do konca junija«.
