Tiskane izdaje
Bratuškova je napovedala tri pomembne naloge vlade v prihodnjih tednih: »Ponovno moramo zagnati gospodarstvo, k temu bo največ pripomogla sanacija bank. Prek banke SID bomo odprli več shem, poceni viri bodo ključna pomoč našemu gospodarstvu. Posebno pozornost bomo namenili zelenemu delu našega gospodarstva, energetski sanaciji stavb, lesu itd. Naša največja skrb bodo mladi: treba jim je vrniti upanje in pripravljamo kar nekaj ukrepov na tem področju. In povrniti moramo zaupanje v pravno in pravično državo. Prvi paket zakonodaje je že pripravljen, s tem pa ne bomo končali,« je povedala Bratuškova.
Čufer: Dotakniti se bomo morali še pokojnin
»Priporočila evropske komisije so skladna s tistim, kar sem pričakoval in kar smo zapisali v naš reformni program in program stabilnosti. Z evropsko komisijo imamo isti pogled na diagnozo stanja in potrebne ukrepe, priporočila, ki smo jih dobili, so potrdilo, da gremo v pravo smer in da so naši ukrepi primerno zastavljeni. Te ukrepe delamo zaradi sebe in jih moramo tudi primerno izvesti,« je odziv Bruslja komentiral minister za finance Uroš Čufer. »To je šele začetek in čaka nas zelo veliko dela. Če se izrazim po tekaško, tečemo na dolge proge, naš prvi vmesni čas ni slab, nismo pretirano zadihani in mislim, da bomo s takim tempom nadaljevali tudi naprej.«
»Ukrepi bodo predvsem na odhodkovni strani, mislim, da se bomo morali dotakniti tudi pokojnin. Vsi drugi deli družbe so že prispevali k delitvi bremena te krize. Potem nas čaka kar nekaj ukrepov za racionalizacijo poslovanja v javnem sektorju. Tu imam v mislih ožjo in širšo državo, občine in zdravstveni sektor,« pa je minister odgovoril na vprašanje Dela, kakšni bodo dodatni ukrepi, ki jih evropska komisija od nas zahteva do 1. oktobra letos.
Mrak: Priporočila so pričakovana in resna
»Dobili smo vendarle pozitiven odziv evropske komisije: to, kar je vlada naredila v zadnjem mesecu, je Bruselj vendarle prepričalo, da nam je smiselno dati več časa. A hkrati smo dobili bistveno bolj natančen nadzor vodenja ekonomske politike, kot ga je Slovenija imela kadarkoli po svoji osamosvojitvi,« je priporočila komentiral ekonomist Mojmir Mrak. »To je zelo resno opozorilo. Če ti nekdo od zunaj začne določati datume, do kdaj je treba kaj narediti, verjetno čisto sam več ne voziš avtomobila, s katerim se voziš. Res pa so priporočila pričakovana in med njimi je težko najti kakšno, s katerim se ne bi strinjal.«
V katero smer bodo šli ukrepi za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ki jih omenja evropska komisija? »Če je bila doslej ocena, da so bili ukrepi predvsem na prihodkovni strani, se zdaj verjetno pričakuje več na odhodkovni strani. Če pogledamo priporočila glede pokojninske reforme in delovne zakonodaje, v njih piše, da so naše sprejete reforme v redu, jih pa je treba še okrepiti. Zelo jasna je tudi dikcija glede naših minimalnih plač in problematike konkurenčnosti.«
»Ne le pričakovali, celo želeli smo si takih priporočil evropske komisije,« se je odzval predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Priporočila Bruslja, od vzdržnosti javnih financ do večje transparentnosti in neodvisnosti pri upravljanju državnega premoženja, so namreč enaka zahtevam in pričakovanjem slovenskega gospodarstva. Zato si želimo, da bi jih Slovenija kar najbolj spoštovala, je dodal. »Razmere v Sloveniji so nas pripeljale tako daleč, da Bruselj ne verjame več našim strategijam za izhod iz krize in ostalim dokumentom, ampak zahteva rezultate in spremembe v merljivem času. Relativno kratek čas, ki smo ga dobili, le govori o resnosti razmer v Sloveniji,« je opozoril Hribar Milič.
Ta je še posebej poudaril, da evropska komisija opozarja, da vladni reformni program premalo podpira strukturne reforme, ki lahko prinesejo gospodarsko rast. Tudi po mnenju predsednika GZS je največja pomanjkljivost Nacionalnega reformnega programa in Programa stabilnosti pomanjkanje strukturnih reform. Evropska komisija od Slovenije tudi pričakuje, da bo zmanjšala sodne zaostanke. »Pred tremi leti, ko smo imeli Vrh gospodarstva s Pahorjevo vlado, smo na prvo mesto dali našo ugotovitev o resnosti razmer v pravosodju. Te so več kot očitno potrebne hitrih sprememb, ker brez pravosodja in pravne države ni tržnega gospodarstva,« je dejal Hribar Milič.
Tudi v Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so priporočila Bruslja podprli in ugotovili, da niso presenečenje, saj tudi sami vlado opozarjajo na enake težave. Po mnenju OZS bi morala država podjetnikom in obrtnikom omogočiti bančna posojila za ponovni zagon, zato bi bilo treba sanirati bančni sistem. Treba je pripraviti nove spremembe delovne zakonodaje in izboljšati izvršilni postopek, ki mora biti krajši in učinkovitejši ter delovati za učinkovito poplačilo upnika, ne pa v korist dolžnika. Država mora bolj spodbujati mala podjetja, so še dodali v OZS.
Mervič: Potrebujemo rezultate
»Sporočilo Bruslja je popolnoma jasno,« razmišlja direktor Spara Slovenija Igor Mervič. »Doslej je vlada naredila le to, kar je bilo najlaže, praktično z dekretom. Denimo zvišala je DDV, s čimer se kot trgovec in kot ekonomist ne morem strinjati. In tudi za evropsko komisijo očitno to ni dovolj. Potreben je konsistenten akcijski načrt ukrepov, ki morda marsikomu ne bodo všeč, a bodo dali rezultate. Potrebujemo rezultate, ki bodo prepričali ne le bruseljske uradnike, ampak tudi slovenske državljane. Naš ključni problem je pomanjkanje časa.«
Janša: Hvala za pohvale
Na poročilo se je odzvala tudi večina parlamentarnih strank. »V imenu cele vlade se zahvaljujem evropski komisiji in zdajšnji vladi za (pozne) pohvale naših ukrepov. Zdaj je čas, da vlada še sama nekaj naredi,« je bil na twitterju ciničen nekdanji premier Janez Janša.
Tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je ocenil, da sporočilo iz Bruslja dokazuje, kako problematično je bilo nasprotovanje ukrepom vlade Janeza Janše. »To je povzročilo temeljne zamude pri sprejetju izvedbenih zakonov s področja bank, upravljanjem z državnim premoženjem in spremembah ustave. Kljub temu da smo dobili dveletni odlog urejanja javnofinančnih zadev, nas čaka še trdo delo, treba pa bo iti po poti, ki jo je začrtala prejšnja vlada,« je povedal vodja poslancev največje opozicijske stranke. Po Tankovem mnenju so novost predvsem priporočila s področja pravosodja, kjer mora država skrajšati roke in zamude pri obravnavanju gospodarske in druge kriminalitete. Po Tankovem mnenju pa evropska komisija vladi Alenke Bratušek ne zaupa popolnoma, sicer ji v tako kratkem obdobju ne bi priporočila mednarodnega svetovalca za sanacijo bank. »Tako si namreč Bruselj poskuša zagotoviti neposreden vpogled v dogajanja na slovenskem gospodarskem in političnem prostoru,« je še dejal Tanko.
SD: Menjava vlade
NSi: dobronamerno poročilo
Predsednica NSi Ljudmila Novak je bila s poročilom iz Bruslja zadovoljna, saj da je dobronamerno. »Hkrati pa Evropa opozarja, da je treba vse, kar smo navedli v reformnem programu, tudi izvesti. Pri tem pa ima zdajšnja vlada nekoliko lažje delo, ker opozicija razume, da je reforme treba izpeljati,« je dejala in zagotovila, da NSi ne bo ovira pri izpeljavi ukrepov. Največjo težavo Novakova sicer pričakuje pri zagotavljanju denarja za sanacijo bank.
DL: kot bi mi pisali priporočila
V Državljanski listi menijo, da dejstvo, da nas evropska komisija ni vključila v program odprave presežnih nesorazmerij, pomeni, da je Slovenija na pravi poti. »Očitno je bilo izjemno pomembno, da smo sprejeli obe ustavni spremembi. Fiskalno pravilo na dolgi rok pomeni, da bodo morale vse vlade zagotavljati uravnotežen proračun in da se ne bo treba več zadolževati, po drugi strani pa sprememba referendumske ureditve vsakokratni vladi omogoča, da bo lahko vladala brez metanja polen pod noge,« je dejal predsednik stranke Gregor Virant. Po njegovem pripombe Bruslja vseeno pomenijo, da bo treba še veliko postoriti, »sama priporočila pa so napisana, kot da bi jih pisali v DL,« je izjavil notranji minister. Tako je napovedal nadaljnje krčenje proračunskih odhodkov, reforme v pravosodju, prve prenose slabih terjatev na slabo banko v roku enega meseca, septembra pa naj bi zaživel tudi državni holding. Virantu se zdi zahtevani štirimesečni rok za izvedbo omenjenih ukrepov izvedljiv, največ težav pa pričakuje pri nepopularnih ukrepih konsolidacije javnih financ in privatizaciji, glede česar imajo resne pomisleke v koalicijski SD.
