Tiskane izdaje
Bruselj − Dva tedna po objavi priporočil evropske komisije v Bruslju podrobno spremljajo delo slovenske vlade. Roki za Slovenijo so razmeroma ostri, ključno je uresničevanje ciljev. Načeloma veljajo načrti slovenske vlade za verodostojne, tudi splošni položaj je še obvladljiv.
Po navedbah vira pri EU Slovenija ne bo mogla prenesti nobene slabe terjatve v slabo banko, preden bo narejena neodvisna analiza bančne aktive. Slovenska premierka Alenka Bratušek je doslej zatrjevala, da odločitev za zunanji pregled banke ne bo ustavil prenos slabih terjatev.
V Bruslju so odločni. Pred odobritvijo prenosa slabih terjatev, ki je obravnavan kot državna pomoč, mora Slovenija najprej dobiti zeleno luč Bruslja. Skratka, najprej analiza, nato bruseljski blagoslov in šele na koncu prenos. Izpostavljajo kakovost in verodostojnost pregleda banka. Glede tega da ne bo nobenih kompromisov, saj je z analizo bančnega drobovja potegnjena črta.
To da ima prednost pred časom. Ugibanja o različnih številkah namreč utegnejo škodovati. Kljub temu so v Bruslju prepričani, da bi se prenos slabih terjatev lahko začel pred počitnicami. Načrt slovenske banke razumejo kot »očistiti banke in jih nato prodati«.
Bruselj bi neuresničevanje priporočil utegnil »kaznovati«. Doslej je bil v igri postopek za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnotežij, ki ga lahko sprožijo kadar koli. Evropska komisija ima na voljo še en ukrep. V okviru poglabljanja nadzora članic je dobila pristojnost, da proti državi sproži postopek poglobljenega nadzora, v okviru katerega lahko zahteva dodatne ukrepe in pošlje posebne misije v članico.
Glede izpolnjevanja javnofinančnih ciljev opozarjajo, da z zategovanjem pasu ne bi smeli odlašati in z resnim varčevanjem čakati do leta 2015, ko se izteče konec maja podaljšani rok za odpravo presežnega primanjkljaja. Ker Slovenija namenja, denimo, čedalje več denarja za plačilo obresti in pokojnin, mora urejati proračun z rezanjem v drugih postavkah.
