Tiskane izdaje
Bruselj – Pred današnjo objavo ocen evropske komisije o stabilizacijskih in reformnih načrtih članic EU narašča napetost, saj bi Bruselj utegnil proti Sloveniji sprožiti postopek za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnotežij.
Drugače kot je pogosto praksa v EU, ni bilo »organiziranega« uhajanja pripravljenih dokumentov v tisk. Preden bo predsednik evropske komisije José Manuel Barroso ob 14. uri predstavil ocene, se bodo z njim ukvarjali še komisarji, ki bi v besedila utegnili vnesti kakšne spremembe.
Položaj je bil posebno kočljiv za Slovenijo in Španijo, saj je Bruselj aprila v obeh državah odkril čezmerna neravnotežja. V skrajnem primeru lahko Bruselj v skladu z novimi pristojnostmi kaznuje članice z globo v višini 0,1 odstotka BDP.
V uradnih izjavah informacij o vsebini dokumenta za Slovenijo ni bilo. Po navedbah bruseljskega vira, ki je govoril pod pogojem anonimnosti, lahko Ljubljana v danih okoliščinah pričakuje razmeroma pozitivno sporočilo: komisija naj ne bi sprožila postopka proti Sloveniji kot prvi državi. Prevladala da je presoja, da je vlada Alenke Bratušek v prvih dveh mesecih mandata naredila dovolj.
Ključno vlogo so menda imeli trije ukrepi: zapis fiskalnega pravila v ustavo, omejitve referenduma in omejitve plač v javnem sektorju. »Brez tega bi bili gotovo v postopku,« je povedal vir.
Ljubljana bo vsekakor dobila vrsto priporočil. V aprilski analizi so, denimo, opozarjali na veliko luknjo v bankah, stroškovno nekonkurenčnost gospodarstva, prezadolženost podjetij, recesijo z dvojnim dnom, preveliko mrežo državnega lastništva … Ob težavah bančnega sektorja, ki bo osrednja tema bruseljskih analiz, utegnejo pozvati k širšim reformam trga dela in pokojninskega sistema, saj da dosedanji ukrepi ne zadoščajo. Sporočilo naj bi bilo: zavihati morate rokave in nadaljevati delo.
Pri ocenjevanju Slovenije so se po navedbah vira v Bruslju med drugim zavedali tudi nevarnosti, da bi se s sprožitvijo postopka okrepilo nezaupanje finančnih trgov. Komisija sicer lahko teoretično kadarkoli v prihodnjih mesecih začne postopek proti Ljubljani, če bo ugotovila odklone od začrtane smeri. Predsednik evropske komisije José Manuel Barroso bo jutri slovensko smer menda ocenil v pozitivnem kontekstu. Znamenje odpiranja vrat pa je tudi načrtovani obisk slovenske premierke pri nemški kanclerki Angeli Merkel 12. julija.
Manj zategovanja psau, več reform
Najbolj šibka točka v Sloveniji je bančni sektor. Po navedbah bruseljskega vira vlada precejšnje nezaupanje o tem, ali je ocena Banke Slovenije o 900-milijonski kapitalski luknji v bankah verodostojna. Na mizi utegnejo biti zahteve po neodvisni analizi. Pojavljajo se tudi dvomi o uspešnosti privatizacije bank v prihodnosti. Bruselj da se zaveda, da se prenosa slabih terjatev v slabo banko ne da izpeljati hitro, saj je postopek tehnično zapleten. To je državna pomoč, zato jo obravnavajo s še posebno pozornostjo.
Tudi prodajo bank je glede na razmere v njih in položajem na trgu nemogoče izpeljati čez noč. Neuradno smo slišali izraze začudenja, ker da v Sloveniji še ni pravih postopkov proti odgovornim za položaj v bankah in da se politika še vedno vpleta v delo bank.
Odpustek v zameno za reforme
Po pričakovanjih naj bi Ljubljana dobila odpustek, ki bi ji olajšal spoprijemanje s krizo. Bruselj naj bi podaljšal rok, do katerega mora uskladiti proračunski primanjkljaj z maastrichtskim ciljem (največ trije odstotki BDP) s tega leta na leto 2015. Po napovedih komisije naj bi se slovenski javnofinančni primanjkljaj (brez injekcij bankam) v obdobju 2013-14 gibal okoli pet odstotkov.
Podoben odpustek (v zameno za reforme) lahko pričakujejo Francija, Španija, Nizozemska, Poljska, Portugalska. Nova politika Bruslja je razumljena kot odmik od varčevalni ihte k reformam, s katerimi naj bi spodbudili gospodarsko rast in, z zamikom, zmanjševanje nezaposlenosti, ki je postala največja težava južnega krila območja evra. Komisija ugotavlja, da smo v EU sredi orjaškega prilagajanja odpravljanja neravnotežij z reformami in varčevanjem. Eno od znamenj je zmanjšanje primanjkljajev za polovico.
Objava ocen naj ne bi bila le birokratska vaja, saj bo imela vpliv na politični proces. Tudi Bruselj ima z novimi zakonodajnimi svežnji na razpolago več mehanizmov, s katerimi lahko prisili članice k ukrepanju. Celoten projekt je poimenovan evropski semester, s katerim naj bi pravočasno zaznali napačni razvoj v članicah in preprečevali izbruh kriz.
