Nevladne organizacije: Manj pomoči za socialno ogrožene

Ljubljana – Superzakon in rebalans proračuna sta sprejeta; izobraževalne institucije so zgrožene, prav tako nevladne organizacije. Gospodarska zbornica opozarja, da je to šele prvi korak za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, po mnenju ekonomista Igorja Mastena pa so sprejeti ukrepi nujni, a hkrati nekateri v prid bogatejšim.

Velik del kritik glede zakona za uravnoteženje javnih financ je bilo v zadnjih tednih izrečenih na račun rezov v izobraževanju. In medtem ko so sindikati dosegli, da se v zakon ne zapišejo predlagane spremembe v normative in standarde v šolstvu, bo varčevanje v visokem šolstvu in znanosti še vedno zelo veliko. Po besedah Dušana Mramorja, predsednika upravnega odbora na ljubljanski univerzi, se celo bojijo, da bo iz zdaj predvidenih 85 milijonov evrov na koncu varčevanje še večje. V četrtek je, kot spomni Mramor, finančni minister Janez Šušteršič namreč dejal, da bodo morali primanjkljaj, kot posledico dogovora s sindikati, privarčevati drugje, denimo tudi v visokem šolstvu. Že zdajšnji rezi pa »bodo katastrofalno vplivali na možnosti mladih generacij in razvoj Slovenije«, dodaja Mramor. Na to opozarja tudi Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture.

Nevladniki pisali vladi

Rebalans proračuna močno, za 34 odstotkov, krči tudi sredstva, ki se namenjajo za socialnovarstvene programe nevladnih organizacij, pojasnjuje Goran Forbici, direktor centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. In zaradi tega bodo prikrajšani prav najbolj socialno ogroženi, ki so že zdaj odvisni od njihove pomoči. To, kot pišejo v odprtem pismu vladi in poslancem, pomeni, denimo, manj brezplačnih kosil, paketov pomoči za ljudi, ki živijo v revščini, postelj za brezdomce, pomoči za ljudi v duševnih stiskah, zatočišč za žrtve nasilja in manj počitnic za otroke revnih.

Masten: Ukrepi so nujni

Po besedah Igorja Mastena z ljubljanske ekonomske fakultete pa so ukrepi nujni, zato »da se ne bi kaj podobnega v precej brutalnejši obliki počelo v prihodnosti«. Prihranek pri plačah javnih uslužbencev, ki je bil dosežen na pogajanjih, je, kot pove, premajhen, kar je dolgoročno lahko dobro, kratkoročno pa slabo. Zadnje zato, ker že osnove ekonomije in tudi praksa držav, ki so šle skozi fiskalno konsolidacijo, dokazujejo, da kadar koli že obstaja negativen šok povpraševanja, ne smeš narediti ničesar, kar bi povzročilo še negativen šok ponudbe, torej povečanje stroškov. »In mi se zdaj to gremo, tako da bomo imeli dvojen negativni učinek,« doda Masten.

Tudi Samo Hribar Milič, predsednik gospodarske zbornice, podpira ukrepe, a pojasnjuje, da je sprejetje rebalansa in zakona šele prvi korak za povečanje konkurenčnosti gospodarstva. Za njegov ponovni zagon potrebujemo še trg dela, ki bo primerljiv s tistim v tujini, in odpravo administrativnih ovir. Dolgoročno pa Slovenijo čaka še sprejetje strukturnih reform, opozarja Hribar Milič.