(V ŽIVO) iz Bruslja: Slovenija ima 4 meseca časa za sprejem novih ukrepov

Zaveza Rehnu: Vlada pričakuje, da bo parlament potrdil odprodajo 15 državnih podjetij do konca junija 2013.


Objavljeno
29. maj 2013 16.00
Peter Žerjavič, Bruselj; Ma. Ja., Ni. Č.,  Delo.si
Peter Žerjavič, Bruselj; Ma. Ja., Ni. Č., Delo.si

17:39: Ekonomist Igor Masten o priporočilih: »Novo je le to, da piše, heca je konec, naredite to takoj.« Ekonomist Marko Jaklič: Zastavljene ukrepe je treba izvesti v praksi. Operativna sposobnost vladanja v Sloveniji se izrazito slabša.« Več v prispevku: Masten in Jaklič v priporočilih Bruslja ne vidita nič novega.

17:35: Objavili so tudi poročilo EK o Hrvaški in njeni bitki z recesijo in proračunsko luknjo.

17:30: Komisar Janez Potočnik: Resno delo nas še čaka

»Priporočila so resna, s konkretnimi roki. V njih je tisto, kar Slovenija mora narediti,« je povedal evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Resno delo da nas še čaka. Slovenija je s sprejetimi naredila dobro delo in ustvarila dobro podlago.

Opozoril je, da komisija lahko kadarkoli sproži postopek za odpravo neravnotežij, ki je bil zdaj odložen. Pod drobnogledom naj bi bili spet čez pol leta, ko se bo Bruselj začel pripravljati na novi krog analiz članic. »Poskusimo narediti vse, da s skupnimi močmi, tudi ob pomoči komisije, prebrodimo krizo,« je dejal Potočnik.

17:00: Predsednik SDS Janez Janša je na twitterju zapisal: »V imenu cele vlade se zahvaljujem Evropski komisiji in aktualni vladi za (pozne) pohvale naših ukrepov. Sedaj pa je čas, da nova vlada še sama nekaj naredi.«

16.30: EK o Sloveniji: »Zunanji neodvisni pregledi bank bi morali biti sistemski za trajno stabilnost bančnega sistema. V drugih državah takšen pristop uspešen.«

»Slovenija mora znižati plače v javnem sektorju in socialne transferje ter sprejeti dopolnilne ukrepe, če sprejeti ne bi bili dovolj ali bi padli na sodišču.«

»Slovenija naj ob pomoči evrskih partnerjev do junija najame izvajalca neodvisnega stres testa kriznih bank. Pregledi naj se končajo do konca leta.«

»EK naredila tudi oceno Hrvaški, ki vstopa v EU 1. julija. Poročilo še ni dostopno. «

16:00: Premierka Alenka Bratušek in minister Uroš Čufer sta ocenila, da v Sloveniji za zdaj ne bo trojke. Kot nove ukrepe sta napovedala, da mora Slovenija do 1. oktobra sprejeti ukrepe predvsem na odhodkovni strani - pokojnine in ukrepi na strani racionalizacije v javnem sektorju. Več v prispevku: Bratušek: Ogenj je pogašen.

15:18: Olli Rehn hvali Slovenijo: »Slovenija se odločno loteva makroekonomskih neravnotežij,« je ocenil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. Omenil je uspešno zadolževanje države na trgih, ki naj bi zadoščalo za nekaj časa. To da je priložnost za napredek reform, ki dobile pospešek po aprilu.

Ključni ukrepi v zadnjih tednih da so bili: zapis fiskalnega pravila v ustavo, reforma ustave z omejitvami referenduma, ukrepi za boljšo konkurenčnost. Tudi začetek čiščenje bank da je pozitiven korak.

»Ko bo strategija izpeljana, bo vodila k odpravljanju neravnotežij in boljšemu vzdušju na finančnih trgih,« je ocenil Rehn. Tako je Slovenija po njegovih besedah upravičeno dobila dve leti več za znižanje primanjkljaja pod maastrichtsko mejo.

14:57: Daljši rok za uskladitev proračuna so ob Sloveniji dobile še Španija, Francija, Nizozemska, Poljska, Portugalska. V postopkih je 16 članic EU.

14.40: Evropska komisija je Slovenija dala dve leti več časa (do 2015) za uskladitev javnofinančnega primanjkljaja z maastrichtskim pravilom (največ tri odstotki BDP).

Skupno so sprejeli devet priporočil za Slovenijo. Tako predlagajo okrepitev proračunske strategije pospešitev reforme reguliranih storitev, krajše sodne postopke, privatizacijo, okvir za reševanje zadolženih podjetij, boljšo vzdržnost pokojninskega sistema, doseganje boljšo konkurenčnost z (nižjimi) plačami, neodvisno oceno aktive bank in boljši nadzor bančnega sektorja.

V analizi ugotavljajo, da so bili ukrepi za izboljšanje stroškovne konkurenčnosti omejeni. Minimalna plača je v primerjavi s povprečno plačo med najvišjimi v EU. Ukrepi za utrjevanje javnih financ da so bili pomembni.

Kritično ocenjujejo državno lastništvo v podjetjih. »Prevladujoč položaj države in pogosto nepravilno upravljanje državnega premoženja ovirata zasebne domače in tuje naložbe ter zmanjšujeta produktivnost in konkurenčnost,« ugotavlja Bruselj.

Komisija poziva Slovenijo, naj hitro nadaljuje s pripravami na privatizacijo NKBM. Do septembra naj pripravi ambiciozen časovni načrt za prodajo državnih deležev v bankah.

14.20: Evropska komisija je za Slovenijo predlagala dve leti več za uskladitev javnofinančnega primanjkljaja z Maastrichtom (3 % BDP).

Skupno je sicer za Slovenijo podala devet priporočil, in sicer okrepitev proračunske strategije, boljšo vzdržnost pokojninskega sistema, večjo konkurenčnost plač, neodvisno oceno aktiva bank, nadzor bank, pospešitev reforme reguliranih storitev, krajše sodne postopke, privatizacijo in okvir za reševanje zadolženih podjetij.

14.00: Kot poroča naš dopisnik iz Bruslja, se bo tiskovna konferenca evropske komisije o predstavitvi ocen držav Evropske unije, napovedana za ob 14. uri, začela z zamudo. Dokumenti se namreč še tiskajo.

***

Bruselj − Kot smo v Delu že poročali, pred današnjo objavo ocen evropske komisije o stabilizacijskih in reformnih načrtih članic EU narašča napetost. Položaj je še posebno kočljiv za Slovenijo in Španijo, saj je Bruselj aprila v obeh državah odkril čezmerna neravnotežja. V skrajnem primeru lahko Bruselj v skladu z novimi pristojnostmi kaznuje članice z globo v višini 0,1 odstotka BDP.

V uradnih izjavah informacij o vsebini dokumenta za Slovenijo ni bilo. Po navedbah bruseljskega vira, ki je govoril pod pogojem anonimnosti, lahko Ljubljana v danih okoliščinah pričakuje razmeroma pozitivno sporočilo: komisija naj ne bi sprožila postopka proti Sloveniji kot prvi državi. Prevladala da je presoja, da je vlada Alenke Bratušek v prvih dveh mesecih mandata naredila dovolj.

Ljubljana pa bo vsekakor dobila vrsto priporočil. V aprilski analizi so, denimo, opozarjali na veliko luknjo v bankah, stroškovno nekonkurenčnost gospodarstva, prezadolženost podjetij, recesijo z dvojnim dnom, preveliko mrežo državnega lastništva ... Ob težavah bančnega sektorja, ki bo osrednja tema bruseljskih analiz, utegnejo pozvati k širšim reformam trga dela in pokojninskega sistema, saj da dosedanji ukrepi ne zadoščajo. Sporočilo naj bi bilo: zavihati morate rokave in nadaljevati delo.