Tiskane izdaje
Bruselj – Z objavo ocene, ki ne vključuje postopka za odpravo čezmernih neravnotežij, se je Slovenija vsaj do nadaljnjega rešila razprav o prošnji za pomoč.
»Priporočila so resna, s konkretnimi roki. V njih je tisto, kar Slovenija mora narediti,« je povedal evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Resno delo da nas še čaka. Slovenija da je s sprejetimi ukrepi naredila dobro delo in ustvarila dobro podlago. Pod drobnogledom naj bi bili spet čez pol leta, ko se bo Bruselj začel pripravljati na novi krog analiz članic. »Poskusimo narediti vse, da s skupnimi močmi, tudi s pomočjo komisije, prebrodimo krizo,« je dejal Potočnik. Nihče da si ne želi ponavljanja težav, kakršne je Unija doživela v Grčiji ali na Cipru.
Pri najbolj žgočem vprašanju, bančnem sektorju, se je slovenski finančni minister Uroš Čufer v pismu komisarju za denarne in gospodarske zadeve Olliju Rehnu zavezal, da je Slovenija – če bo treba – pripravljena sodelovati z evropsko komisijo in ECB pri pregledu kakovosti sredstev za izbrane banke. Ti pregledi naj ne bi ovirali pravočasnega prenosa prve tranše sredstev v slabo banko, načrtovanega do konca junija. Tudi privatizacijo naj bi pospešili, državni holding mora postati operativen.
Banke pod nadzorom
Komisija hoče pri pregledu bank sodelovati. Iz Bruslja so že nekaj časa prihajali namigi, da komisija ima zadržke tako glede uspešnosti načrtovane privatizacije bank kakor tudi glede velikosti kapitalske luknje v bankah, ki jo je Banka Slovenije ocenila na 900 milijonov evrov. Ker je od ocene minilo že kar nekaj časa in ker se položaj v bankah lahko še poslabša, je nova analiza njihovih bilanc menda neizogibna. »Zunanji neodvisni pregledi bank bi morali biti sistemski za trajno stabilnost bančnega sistema. V drugih državah je bil takšen pristop uspešen,« ugotavljajo v Bruslju.
»Slovenija se odločno loteva makroekonomskih neravnotežij,« pa je ocenil evropski komisar Olli Rehn. Omenil je uspešno zadolževanje države na trgih, ki naj bi zadoščalo za nekaj časa. To da je priložnost za napredek reform, ki so dobile pospešek po aprilu. Slovenija da je dobila priložnost. »Ko bo strategija izpeljana, bo vodila k odpravljanju neravnotežij in boljšemu vzdušju na finančnih trgih,« je ocenil Rehn. Tako je Slovenija po njegovih besedah upravičeno dobila dve leti več za znižanje primanjkljaja pod maastrichtsko mejo.
V okviru tega že do 1. oktobra pričakujejo učinkovite ukrepe slovenske vlade za zmanjševanje primanjkljaja. Slovenija naj bi izvajala že sprejete ukrepe za povečevanje davčnih prihodkov (DDV) in zmanjševanje tako plač v javnem sektorju kot tudi socialnih transferjev. Poleg tega bi morala biti pripravljena na dopolnilne ukrepe, če bi se sprejeti izkazali za manj učinkovite, kot je predvideno, ali če bi bil kateri od njih razveljavljen na sodišču.
Odpustki tudi za druge
Ob Sloveniji so roke za uskladitev proračunske luknje z maastrichtom podaljšali še Španiji, Franciji, Nizozemski, Poljski in Portugalski. V postopku za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja je »le« še šestnajst članic, pred dvema letoma jih je bilo osem več. To naj bi potrjevalo tezo, da javnofinančna konsolidacija v EU poteka uspešno. Postopku se je sicer prvič ognila Madžarska, Belgija pa bo še posebno »kaznovana« z zaostritvijo nadzora, ker se ni primerno odzvala na prejšnja priporočila.
