Tiskane izdaje
Ljubljana – V novem sklicu državnega zbora bo sedelo 35 poslancev iz sklica, ki se je pravkar končal, 55 pa se jih bo zamenjalo, nekateri tudi s tistimi, ki se v hram demokracije vračajo po mandatu ali dveh. Vendar se lahko podoba parlamenta po sestavi nove vlade nekoliko spremeni.
Samo trije poslanci so bili v državni zbor izvoljeni v vseh sklicih državnega zbora v samostojni Sloveniji od leta 1992 do danes: predsednika SD Borut Pahor in SDS Janez Janša ter predstavnik italijanske manjšine Roberto Battelli. Doslej sta jim družbo v »klubu večnih« delala prvak SNS Zmago Jelinčič in član LDS Tone Anderlič, ki se po skoraj dveh desetletjih poslavljata iz poslanskih klopi (Miran Potrč iz SD se ni potegoval za nov mandat), poslovilo pa se bo še kar nekaj parlamentarcev z dolgoletnimi staži.
Poleg tistih, ki so se odločili, da ne bodo več kandidirali, se tokrat ni uspelo čez prag zavihteti Dušanu Kumru (SD), Bredi Pečan (SD), Darji Lavtižar Bebler (SD), nekdanjima poslancema Desusa Francu Žnidaršiču in Viliju Rezmanu (Demokratična stranka dela), Miru Petku (SDS). Zadnji je bil dvakrat izvoljen v Mežiški dolini, na Koroškem pa ni uspelo niti predsedniku SNS Zmagu Jelinčiču, prvaku TRS Matjažu Hanžku in dosedanjemu ministru za delo Ivanu Svetliku.
Malo nekdanjih ministrov
Od vseh vladnih ministrov, bodisi tistih, ki so na ta mesta odšli iz poslanskih klopi, bodisi tistih, ki so postali ministri, ne da bi bili prej izvoljeni za poslance, se je vrnitev v državni zbor posrečila le predsedniku vlade Borutu Pahorju, ministru za kmetijstvo Dejanu Židanu in predsedniku Desusa Karlu Erjavcu, ki sicer ni bil poslanec preteklega sklica, je pa bil minister. Brez poslanske funkcije so tako od poslancev, ki so postali ministri, ostali iz vrst SD Igor Lukšič, Franc Križanič in Patrick Vlačič, iz vrst Zaresa Gregor Golobič, Majda Širca, iz vrst LDS pa Katarina Kresal. Od tistih, ki so ministri postali, ne da bi bili prej izvoljeni za poslance, so med drugimi zunaj parlamenta ostali Boštjan Žekš, Aleš Zalar, Ljubica Jelušič in Darja Radić.
Niti ministri iz mandata 2004 niso bili veliko bolj uspešni – Dimitrij Rupel, Žiga Turk, Zofija Mazej Kukovič, Milan Zver so ostali pred pragom, prav tako evropska poslanka Romana Jordan Cizelj.
Številni športniki, glasbeniki in drugi medijsko znani kandidati so nabrali kar precej glasov za svoje stranke, a jih bo le peščica sedela na Šubičevi – iz Pozitivne Slovenije novinarja Tamara Vonta in Mitja Meršol ter nekdanji košarkar Peter Vilfan. Niti odvetniku Franciju Matozu in pevki Eldi Viler na listi SDS niti nekdanjim smučarki Špeli Pretnar, atletinjama Britti Bilač in Alenki Bikar ter kegljačici Mariki Kardinar pri Pozitivni Sloveniji ni uspelo. Tudi nekdanji direktor Elesa Vitomil Türk (SDS) in direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak (DLGV) sta ostala zunaj, prav tako vse kaže, da se v DZ ni uvrstil direktor mariborskega kliničnega centra Gregor Pivec.
Zamenjava barve se izplača?
Od dosedanjih poslancev SDS je bilo znova izvoljenih 15 poslancev prejšnjega sklica: Branko Grims, Eva Irgl, Zvonko Černač, Danijel Krivec, Alenka Jeraj, Janez Janša, Jože Tanko, Štefan Tisel, Andrej Vizjak, Zvonko Lah, Ivan Grill, Jožef Jerovšek, Vinko Gorenak, Branko Marinič in Marijan Pojbič. Od SD pa osem: Samo Bevk, Borut Pahor, Mirko Brulc, Andreja Černak Meglič, Janko Veber, Matevž Frangež, Matjaž Han in Majda Potrata. V Desusu so se zamenjali vsi razen Franca Jurše, poslanska skupina SLS pa je ostala v skoraj isti sestavi (Jakob Presečnik, Franc Bogovič, Janez Ribič, Franc Pukšič in Radovan Žerjav), na novo je prišel le Mihael Prevc, ki je bil poslanec v letih 2004 in 2008. Pri NSi pa se vrača Jožef Horvat.
Pri DLGV bo v poslanske klopi znova sedel Bojan Starman (nekdaj SDS). Daljši je seznam tistih, ki so »prebegnili« v Pozitivno Slovenijo, prej pa so v hramu demokracije zastopali druge barve. Na njem so nekdanje predstavnice SD Janja Klasinc, Melita Župevc in Renata Brunskole, prejšnja poslanca Zaresa Alojzij Potočnik in Desusa Matjaž Zanoškar ter nekdaj SNS-ova in Lipina Barbara Žgajner Tavš. Od nekdanjih poslancev LDS se s PS vračata Roman Jakič in Jožef Kavtičnik.
Novinci s 17 poslankami
Tokratne volitve so izjemne tudi po deležu predstavnic. Alenka Jeraj, Eva Irgl (obe SDS) in Majda Potrata (SD) imajo med ženskami najdaljši poslanski staž. Prvič so v državnozborske klopi sedle v mandatu 2000–2004 in so v nedeljo že tretjič dobile podporo volivcev – le da bodo imele tokrat precej več kolegic kakor v preteklih sklicih. Če je bila Slovenija doslej precej pod povprečjem nacionalnih parlamentov v EU po zastopanosti žensk, ki znaša 24 odstotkov, in je bila prav na repu po tem kriteriju, bo v tem mandatu z 29 predstavnicami precej presegla povprečje.
Metka Roksandić iz Ženskega lobija Slovenije ne skriva zadovoljstva: »To so bile zgodovinske volitve. S 13 odstotkov v preteklih 20 letih je zastopanost žensk poskočila na 30 odstotkov. Ne samo zakonsko določen delež, ki je bil tokrat 35-odstoten, tudi naše društvo je s svojo analizo in pritiski povzročilo, da so kandidatke postavili v izvoljive okraje. Nove stranke, ki niso mogle predvideti, kje ima kdo več možnosti za izvolitev, pa so tako in tako kandidirale več žensk v državni zbor.«
Tri stranke, ki so prišle na novo v parlament, Pozitivna Slovenija, Državljanska lista Gregorja Viranta in NSi, so pripeljale kar 17 žensk, to je več, kot jih je kadarkoli tam sedelo. NSi in DLGV imata 50-odstotno zastopanost, PS pa 39-odstotno.
»SDS in SLS sta na listo uvrstili minimum kandidatk, je pa SDS kljub temu dal štiri ženske v tako imenovani okraj A, kjer so zelo izvoljive, in osem v okraj B, kjer imajo tudi precej dobre možnosti. Tako je SDS imel na prejšnjih volitvah dve poslanki, danes jih ima sedem, in to ob slabšem volilnem rezultatu. Desus ni imel prej nobene, zdaj ima dve. Razen pri SLS, ki je edina stranka v parlamentu brez predstavnice, povsod drugod kaže, da se v miselnosti nekaj spreminja,« je prepričana Metka Roksandić.
