6000 planetov, a noben tak kot Zemlja

Pred 30 leti – 6. oktobra 1995 – sta Michel Mayor in Didier Queloz odkrila planet 51 Pegasi b – to je bil prvi odkrit eksoplanet ali planet zunaj našega osončja, ki kroži okoli Soncu podobne zvezde. Leta 2019 sta bila astronoma za to odkritje nagrajena z Nobelovo nagrado.

51 Pegasi b sicer velja za vročega Jupitra, torej je plinski velikan, svojo zvezdo obkroži vsake štiri dni, na njem pa se temperature gibljejo od 530 do 980 stopinj Celzija. Od Zemlje je oddaljen 51 svetlobnih let. Prvi eksoplanet okoli posebne zvezde, imenovane pulzar (zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda) je bil odkrit leta 1992.

Iz ameriške vesoljske agencije Nasa so sporočili, da je v katalogu, v katerega svoja odkritja vpisujejo astronomi iz vsega sveta, danes 6000 planetov, ki so ob drugih zvezdah. Število spremlja Nasin Inštitut za znanost o eksoplanetah (NExScI) s sedežem v Pasadeni v Kaliforniji. Več kot 8000 nebesnih teles pa še proučujejo, da bi lahko potrdili, ali gre res za planet ali morda kakšno drugo vrsto nebesnega telesa. Raziskovalci menijo, da je planetov samo v naši galaksiji več milijard, tako da imajo še veliko dela, vendar pa je trenutna tehnologija še prešibka, da bi zaznali vse.

Večino eksoplanetov je mogoče proučevati le posredno. Neposredno je bilo posnetih manj kot sto eksoplanetov, ker je večina planetov tako majhnih in odbijajo tako malo svetlobe, da se izgubijo v svetlobi svoje matične zvezde. Druge štiri metode odkrivanja planetov so posredne. Pri metodi tranzita na primer astronomi iščejo zvezde, ki jim za drobec časa pojenja svetloba, ko pred njo preleti planet. Da gre res za planet, in ne kaj drugega, je treba zvezdo dodatno opazovati, kar pa terja svoj čas. 

Nenavadno odkritje: rjava pritlikavka Nesreča, stara več kot 10 milijard let

A že iz podatkov posrednih metod lahko raziskovalci izluščijo nekatere njihove lastnosti: od velikost, temperatur na površju in sestave do tega, ali bi bili lahko primerni za razvoj življenja. Jasno je, da se planeti med seboj zelo razlikujejo, nekateri so vroči kot zvezde, drugi bi bili lahko bogati z vodo, tretji so plinski velikani … Obstajajo planeti velikosti Jupitra, ki krožijo bliže svoji matični zvezdi kot Merkur Soncu; planeti, ki krožijo okoli dveh zvezd, planeti, ki vandrajo po vesolju ali krožijo okoli mrtve zvezde, planeti, kjer so oblaki iz dragih kamnov.

»Korak za korakom, od odkritja do opisa, so Nasine odprave poskušale odgovoriti na temeljno vprašanje: Ali smo sami?« je komentiral Shawn Domagal-Goldman, vršilec dolžnosti direktorja oddelka za astrofiziko pri Nasi.

»Vsak odkrit planet nam daje informacije o pogojih, v katerih se lahko oblikujejo planeti, in na koncu tudi o tem, kako pogosti so planeti, podobni Zemlji, in kje jih moramo iskati,« je povedala Dawn Gelino, vodja Nasinega programa za raziskovanje eksoplanetov pri Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL). »Če hočemo ugotoviti, ali smo sami v vesolju, je vse to znanje bistveno,« je dodala.

V katalogu je, denimo, 2035 planetov, ki so podobni Neptunu, kar pomeni, da so podobno veliki kot Neptun ali Uran. Planete astronomi pogosto opisujejo z značilnostmi oziroma velikostmi, ki so nam znane iz našega osončja. Takšni »Neptunski« planeti so pogosto ledeni orjaki, potem so tu plinski velikani, kakršen je Jupiter. V katalogu jih je 1984.

Največ prahu vedno dvignejo odkritja planetov, ki jih opisujejo, da so podobni Zemlji ali da so »Superzemlje«. Ta oznaka pomeni le, da so nekoliko večji od našega, a manjši od Neptuna. Podobnost z Zemljo se lahko pogosto konča pri tem, da so skalnati in podobne velikosti. Za zdaj astronomi še niso odkrili planeta, ki bi bil takšen kot Zemlja in o katerem bi lahko trdili, da je na njem življenje. A vesolje je veliko.