Američani se vračajo na Luno in tam nameravajo tudi ostati
Nasa išče ideje pri zasebnikih.
Odpri galerijo
Ilustracija pristajalnega modula. FOTO: Nasa
Luna je znova v ospredju zanimanja. Kitajska sonda trenutno raziskuje skrito stran in že načrtuje novo misijo, Indija se pripravlja na izstrelitev in pristajanje svoje sonde, nekaj dni od izstrelitve loči Izraelce.
Roboti so dragi in ob neuspehu izpuhti kaj nekaj milijonov katerekoli valute že, nekaj povsem drugega pa je človeško življenje. Tveganje je mnogo večje, vse pa se precej tudi podraži. Najbolj glasno zadnje čase o »postaviti človeka na Luno« znova govorijo Američani, ki so Luno osvojili pred 50 leti in zmagali v vesoljski tekmi s Sovjetsko zvezo. Nazadnje je človek na njej stal leta 1972.
Nato je politična volja (beri: in denar) usahnila. Ameriški predsednik Donald Trump je znova močno naklonjen povratku na že osvojeni osmi kontinent, kakor včasih imenujejo Luno, in direktor ameriške vesoljske agencije Jim Bridenstine je pred dnevi sporočil, da Nasa prizadevanja premika v višjo prestavo. Tokrat s pomočjo zasebnih podjetij.
»Pomembno je, da pridemo na Luno kar se da hitro,« je dejal in izrazil upanje, da bodo astronavti na sivem naravnem satelitu stali do leta 2028. »Tokrat, ko bomo šli na Luno, bomo tam tudi ostali. Ne bomo pustili zastav in odtisov čevljev in se nato vrnili domov in ne odšli tja naslednjih 50 let. Zdaj se tega lotevamo drugače. Zdaj ustvarjamo trajnostni načrt, da bomo na Luno redno hodili tja in nazaj,« je poudaril.
Pred človeško posadko bo Nasa do leta 2024 na Luni pristala, če bo, z robotskim plovilom, ki naj ga, kakor naprošajo, zgradijo zasebniki. Predloge lahko pošljejo do 25. marca, maja pa bo izbrali nekaj najboljših.
Trump je vesoljsko direktivo podpisal decembra 2017, v njej pa je predviden povratek na Luno, nato pa v 30 letih tega stoletja sledi osvajanje Marsa. Nasa namerava zgraditi tudi manjšo vesoljsko postajo, ki bi jo v lunino orbito utirili do 2026. Namenjena bo potovanjem do površja, ne bo pa stalno naseljena kot Mednarodna vesoljska postaja v Zemljini orbiti.
Roboti so dragi in ob neuspehu izpuhti kaj nekaj milijonov katerekoli valute že, nekaj povsem drugega pa je človeško življenje. Tveganje je mnogo večje, vse pa se precej tudi podraži. Najbolj glasno zadnje čase o »postaviti človeka na Luno« znova govorijo Američani, ki so Luno osvojili pred 50 leti in zmagali v vesoljski tekmi s Sovjetsko zvezo. Nazadnje je človek na njej stal leta 1972.
Nato je politična volja (beri: in denar) usahnila. Ameriški predsednik Donald Trump je znova močno naklonjen povratku na že osvojeni osmi kontinent, kakor včasih imenujejo Luno, in direktor ameriške vesoljske agencije Jim Bridenstine je pred dnevi sporočil, da Nasa prizadevanja premika v višjo prestavo. Tokrat s pomočjo zasebnih podjetij.
»Pomembno je, da pridemo na Luno kar se da hitro,« je dejal in izrazil upanje, da bodo astronavti na sivem naravnem satelitu stali do leta 2028. »Tokrat, ko bomo šli na Luno, bomo tam tudi ostali. Ne bomo pustili zastav in odtisov čevljev in se nato vrnili domov in ne odšli tja naslednjih 50 let. Zdaj se tega lotevamo drugače. Zdaj ustvarjamo trajnostni načrt, da bomo na Luno redno hodili tja in nazaj,« je poudaril.
Pred človeško posadko bo Nasa do leta 2024 na Luni pristala, če bo, z robotskim plovilom, ki naj ga, kakor naprošajo, zgradijo zasebniki. Predloge lahko pošljejo do 25. marca, maja pa bo izbrali nekaj najboljših.
Trump je vesoljsko direktivo podpisal decembra 2017, v njej pa je predviden povratek na Luno, nato pa v 30 letih tega stoletja sledi osvajanje Marsa. Nasa namerava zgraditi tudi manjšo vesoljsko postajo, ki bi jo v lunino orbito utirili do 2026. Namenjena bo potovanjem do površja, ne bo pa stalno naseljena kot Mednarodna vesoljska postaja v Zemljini orbiti.
