Ameriška sonda, ki se bo za pet sekund dotaknila asteroida
V torek so strokovnjaki opravili vajo, ko se je sonda spustila skoraj do površja asteroida. Preverili so delovanje robotske roke in druge instrumente.
Odpri galerijo
Umetniška upodobitev sonde Osiris Rex.
Osiris Rex je ameriška različica japonske Hajabuse 2, ki je svojo misijo pri asteroidu Rjugu že uspešno sklenila in je s pobranimi vzorci na poti domov.
Avgusta podobna naloga čaka tudi Nasino sondo, saj se bo takrat prvič spustila proti površju asteroida Bennu in pobrala nekaj vzorcev. Manever je zaradi mikrogravitacije in razgibanega terena zahteven, zato je Nasa v torek opravila prvo vajo, ko se je sonda do zdaj najbolj približala površju, in sicer na le okoli 65 metrov.
Na vaji so znanstveniki in inženirji preizkusili navigacijo in še nekatere druge instrumente, pomembne za glavno nalogo Osiris Rexa, ki okoli Bennuja zadnjih nekaj mesecev kroži na višini enega kilometra. Med vajo so uspešno zaprli solarne panele, da ne bi zadeli ob kakšno večjo skalo, uspešno se je sprožila robotska roka, dobro pa je nato potekal tudi odmik od površja. Druga podobna vaja bo 23. junija, ko se bo sonda spustila na višino 25 metrov nad tlemi, predvidoma 25. avgusta pa bo šlo zares.
Posnetek z vaje. Posnetki so nastali v desetih minutah, ko se je plovilo spustilo s 120 metrov na 65 metrov. Na sredini posnetka je vidna robotska roka za pobiranje vzorcev na območju Nightingale.
Plovilo so izstrelili 8. septembra 2016, do okoli 490 metrov širokega asteroida v glavnem asteroidnem pasu med Jupitrom in Marsom je pripotovalo 3. decembra 2018. Bennu za krog okoli Sonca potrebuje 436 dni. Je v skupini asteroidov, ki so od Zemlje oddaljeni manj kot 1,3 astronomske enote (AE – razdalja med Zemljo in Soncem, približno 150 milijonov kilometrov).
Bennu je asteroid tipa B, to je vrsta precej redkih ogljikovih asteroidov, dela širše skupine asteroidov tipa C ali ogljikovih hondritov, ki vsebujejo razmeroma veliko ogljika v obliki grafita, karbonatov in organskih spojin. Taki asteroidi vsebujejo tudi vodo in minerale z značilnimi spremembami zaradi vode. Bennu je sicer potencialno nevaren asteroid.
Sonda je nato preučevala kamen in iskala najboljši prostor za pristanek. Nasa je 12. decembra lani objavila, da bo mesto pristanka, to je območje na severu kamna, poimenovano Nightingale. Na območju je najmanj nevarnosti, da se občutljivo plovilo poškoduje.
Izstrelitev: 8. septembra 2016
Osiris Rex ne bo dejansko pristal na asteroidu. Kar nekaj ur se mu bo počasi približeval s hitrostjo, manjšo od hitrosti človeške hoje, nato pa bo proti površju iztegnil robotsko roko, ki bo sprostila dušikov plin, da se bo regolit dvignil in se ujel v posodo za vzorec. Postopek traja vsega pet sekund, v tem času pa upajo, da bodo ulovili vsaj 60 gramov vzorcev. Sonda ima plina dovolj za tri poskuse. Če bo uspešen že prvi, ekipa ne bo ponavljala zahtevnega manevra. Sonda bo nato mirno počakala na pravilno poravnavo Zemlje in Bennuja, da se bo po čim krajši poti lahko napotila domov. Na Zemljo bo predvidoma prispela 24. septembra 2023, ko se bo kapsula nežno spustila s pomočjo padal.
Odprava je vredna okoli 800 milijonov dolarjev. Je del programa New frontiers, v okviru katerega so v vesolje poslali tudi Juno (k Jupitru) in New Horizons (k Plutonu in nato globlje v Kuiperjev pas).
Zaradi podobnosti odprav Osiris Rex in Hajabusa 2 Nasa in Jaxa tesno sodelujeta. Ne le da so si izmenjali podatke, programsko opremo in različne analize, ekipi si bosta izmenjali tudi vzorce.
Avgusta podobna naloga čaka tudi Nasino sondo, saj se bo takrat prvič spustila proti površju asteroida Bennu in pobrala nekaj vzorcev. Manever je zaradi mikrogravitacije in razgibanega terena zahteven, zato je Nasa v torek opravila prvo vajo, ko se je sonda do zdaj najbolj približala površju, in sicer na le okoli 65 metrov.
Na vaji so znanstveniki in inženirji preizkusili navigacijo in še nekatere druge instrumente, pomembne za glavno nalogo Osiris Rexa, ki okoli Bennuja zadnjih nekaj mesecev kroži na višini enega kilometra. Med vajo so uspešno zaprli solarne panele, da ne bi zadeli ob kakšno večjo skalo, uspešno se je sprožila robotska roka, dobro pa je nato potekal tudi odmik od površja. Druga podobna vaja bo 23. junija, ko se bo sonda spustila na višino 25 metrov nad tlemi, predvidoma 25. avgusta pa bo šlo zares.
Posnetek z vaje. Posnetki so nastali v desetih minutah, ko se je plovilo spustilo s 120 metrov na 65 metrov. Na sredini posnetka je vidna robotska roka za pobiranje vzorcev na območju Nightingale.
Plovilo so izstrelili 8. septembra 2016, do okoli 490 metrov širokega asteroida v glavnem asteroidnem pasu med Jupitrom in Marsom je pripotovalo 3. decembra 2018. Bennu za krog okoli Sonca potrebuje 436 dni. Je v skupini asteroidov, ki so od Zemlje oddaljeni manj kot 1,3 astronomske enote (AE – razdalja med Zemljo in Soncem, približno 150 milijonov kilometrov).
Točka predvidenega pristanka. FOTO: NASA/Goddard/University of Arizona
Bennu je asteroid tipa B, to je vrsta precej redkih ogljikovih asteroidov, dela širše skupine asteroidov tipa C ali ogljikovih hondritov, ki vsebujejo razmeroma veliko ogljika v obliki grafita, karbonatov in organskih spojin. Taki asteroidi vsebujejo tudi vodo in minerale z značilnimi spremembami zaradi vode. Bennu je sicer potencialno nevaren asteroid.
Več iz rubrike Kje so naše ladje
Sonda, ki je preživela kanonado s kometa
Plovilo, ki je na Zemljo prineslo zvezdni prah
Sonda, ki je preživela kanonado s kometa
Plovilo, ki je na Zemljo prineslo zvezdni prah
Sonda je nato preučevala kamen in iskala najboljši prostor za pristanek. Nasa je 12. decembra lani objavila, da bo mesto pristanka, to je območje na severu kamna, poimenovano Nightingale. Na območju je najmanj nevarnosti, da se občutljivo plovilo poškoduje.
Izstrelitev: 8. septembra 2016
Prihod do Bennuja: 3. decembra 2018
Predvideno pobiranje vzorcev: 25. avgusta 2020
Pristanek na Zemlji: 24. septembra 2023
Velikost: 2,4 x 2,4 x 3,1 m
Širina solarnih panelov: 6,2 m
Energija: dva solarna panela, 1226 in 3000 W
Osiris Rex ne bo dejansko pristal na asteroidu. Kar nekaj ur se mu bo počasi približeval s hitrostjo, manjšo od hitrosti človeške hoje, nato pa bo proti površju iztegnil robotsko roko, ki bo sprostila dušikov plin, da se bo regolit dvignil in se ujel v posodo za vzorec. Postopek traja vsega pet sekund, v tem času pa upajo, da bodo ulovili vsaj 60 gramov vzorcev. Sonda ima plina dovolj za tri poskuse. Če bo uspešen že prvi, ekipa ne bo ponavljala zahtevnega manevra. Sonda bo nato mirno počakala na pravilno poravnavo Zemlje in Bennuja, da se bo po čim krajši poti lahko napotila domov. Na Zemljo bo predvidoma prispela 24. septembra 2023, ko se bo kapsula nežno spustila s pomočjo padal.
Odprava je vredna okoli 800 milijonov dolarjev. Je del programa New frontiers, v okviru katerega so v vesolje poslali tudi Juno (k Jupitru) in New Horizons (k Plutonu in nato globlje v Kuiperjev pas).
