Antimaterijo uspešno peljali na izlet

Znanstveniki se lahko pohvalijo z novim prebojnim dosežkom: v Cernu so posebno superohlajeno past za antimaterijo uspešno napolnili z 92 antiprotoni. Inovativno premično napravo so nato odklopili od tovarne antimaterije, jo naložili na tovornjak in popeljali po območju ene od najboljših raziskovalnih ustanov na svetu. Tudi na »izletu« so se antiprotoni obdržali, kar pomeni, da so našli način za transport tega dragocenega materiala tudi drugim raziskovalnim ustanovam po Evropi, na primer düsseldorfski univerzi, kjer bi lahko natančneje premerili lastnosti antiprotona.

Cern je ena od redkih organizacij, kjer lahko proizvedejo antimaterijo, in sicer antimaterijo vodika. Če se ta sreča z normalno materijo, druga drugo izničita, ob tem pa nastane energija. Anihilacija je še bolj učinkovita kot jedrsko zlivanje. Po napovedih fizikov ima vsak delec tudi svoj antidelec, ki ima enako maso, a različen naboj. Po znanstvenih raziskavah naj bi po velikem poku nastala enaka količina navadne snovi in antimaterije. Vendar ni bilo anihilacije, po kateri bi ostalo prazno vesolje. Zdajšnje vesolje je sestavljeno iz normalne snovi (predvsem pa temne snovi in temne energije), antisnovi je za vzorec. To rahlo neravnovesje ostaja nerazloženo, zato si želijo antidelce natančno izmeriti, da bi ugotovili, kaj odloča o usodi vesolja.

V Cernu so pri merjenju naleteli na problem, so pojasnili v organizaciji. V tovarni antimaterije, v kateri je postavljen eksperiment Base, namreč druge naprave proizvajajo magnetno polje, ki onemogoča natančne meritve, je pojasnil raziskovalec Stefan Ulmer. Magnetno polje, ki ga proizvajajo naprave, je tako rekoč nično in ga zunaj stavbe ne morejo zaznati. To priča o tem, kako občutljive so lahko raziskovalne naprave. Zato si želijo delce prepeljati na druge lokacije in so sestavili past Base-Step, ki so jo predvideli za transport. »Lani smo past uspešno preizkusili s protoni, s tokratnim prevozom antiprotonov pa smo naredili velik korak do končnega cilja,« je dejal vodja projekta Christian Smorra.

Naprava je dovolj majhna, da jo lahko naložijo na tovornjak in prenesejo skozi navadna vrata. Prav tako prenese vibracije, ki se ustvarjajo pri prevozu. Vsekakor govorimo o inženirskem presežku: tono težka naprava je namreč sestavljena iz superprevodnih magnetov, hladilnega sistema na tekoči helij, vakuumske posode in lastne baterije. »Da bi prispeli do naše prve destinacije, to je düsseldorfske univerze, bi potrebovali osem ur. To pomeni, da moramo ves ta čas superprevodne magnete ohranjati na temperaturi pod 8,2 kelvina (–264,9 stopinje Celzija). To pomeni, da poleg tekočega helija potrebujemo še lastno energijo, ki to poganja,« je pojasnil Smorra. Prevoz je le prvi korak: še večji izziv je, kako antiprotone iz eksperimenta prenesti v merilno napravo.