Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Znanoteh

Arheologija in genetika po propadu rimskega imperija

Prepričanje, da je arheologija slepa ulica za karierno pot, ni upravičeno, poudarja arheologinja Tina Milavec.
Arheologinja Tina Milavec je docentka na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. FOTO: Jože Suhadolnik
Arheologinja Tina Milavec je docentka na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. FOTO: Jože Suhadolnik
23. 4. 2026 | 18:00
27:14
Leta 2019 je Evropski raziskovalni svet (ERC) namenil 10 milijonov evrov za projekt HistoGenes. Raznorodne znanstvene discipline naj bi osvetlile obdobje med letoma 400 in 900, ko se je obraz Evrope močno spremenil po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva. Gre za prvi projekt, ki bi združil mednarodne raziskovalce v takem obsegu, hkrati pa analiziral neverjetno število vzorcev (doslej 7700). V okviru projekta je nastal tudi znanstveni članek Spreminjajoča se dinamika porekla in kulture na porimskem križišču, v katerem so prvič v takšnem obsegu analizirali starodobno DNK z območja Slovenije. Članek vsebuje več presenetljivih ugotovitev, med drugim, da se v obdobju po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva genetika prebivalstva kljub burnemu zgodovinskemu dogajanju in več migracijam ni ...

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine