Astronomska cena za hitrejše trgovanje

Podobno kot pri podnebni krizi gre tudi pri satelitih Starlink za nevzdržno ravnanje z omejenimi viri, piše prof. dr. Tomaž Zwitter.

Objavljeno
30. julij 2020 06.00
Posodobljeno
30. julij 2020 06.00
Sateliti so že doslej motili opazovanja, a jih ni bilo toliko, da se astronomi ne bi mogli prilagoditi. Svetla sled umetnega satelita je bila posneta nad Zelo velikim teleskopom observatorija Paranal v čilski puščavi Atakama. FOTO: Roger Wesson/Eso
Satelitov Starlink pred dobrim letom dni še ni bilo. Sedaj jih je 540 in že povzročajo probleme ljubiteljem narave, raziskovalcem vesolja in upravljavcem drugih satelitov. V nekaj letih naj bi jih bilo 42 tisoč. Toliko naj bi jih uradno potrebovali za zagotavljanje internetnega dostopa odmaknjenim delom sveta. Dejansko je namen malenkost hitrejše finančno trgovanje med denimo Londonom in New Yorkom.Zaradi Zemljinega privlaka kamen pade na tla. Če ga vržemo hitreje, lahko leti dlje. Enako se dogaja tudi satelitom. Ker pa so zelo hitri, letijo tako daleč, da se okrogla Zemlja sproti krivi pod njimi. Tako ne padejo dol, ampak ...