Astronomski pojavi v 2026: Sončni mrk in (morda) eksplozija nove

Prihodnje leto bo nebo znova ponudilo nekaj spektakularnih astronomskih pojavov. Sredi poletja bo prvi popolni sončni mrk po letu 1999 v Evropi: pri nas bo viden le delni, za popolnega bo treba v Španijo ali na Islandijo oziroma Grenlandijo. Mrk bo 12. avgusta. 

V Sloveniji pa bomo takrat opazovali delni mrk z začetkom ob 19.25 in vrhuncem med sončnim zahodom ob 20.12, ko bo zakrite 84 odstotkov površine ploskve sonca, so sporočili s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. »Sonce bo zašlo ob 20.15, zato je za opazovalne lokacije dobro izbrati vrhove hribov, od koder se bo videlo največ zakritega sonca. Časi so podani za Ljubljano in lahko variirajo za nekaj minut v drugih delih Slovenije,« so poudarili dr. Janez Kos in študenti magistrskega študija astrofizike (Rok Kovač, Tijana Leban, Jan Lorenčič, Tobe Mulder, Aljaž Perovnik, Urban Razpotnik, Jovana Risojević, Bor Rutar, Sara Staver, Jurij Šumak), ki so pripravili pregled astronomskih pojavov. 

V Sloveniji se je zadnji popolni sončni mrk zgodil leta 1999, kar je bil tudi zadnji popolni mrk, viden iz Evrope. Naslednjič ga bomo lahko v Španiji znova opazovali že leta 2027, v Sloveniji pa šele leta 2081. Leta 2027 bo sicer pas vidnosti popolnega mrka tekel čez Gibraltarsko ožino med Španijo in Marokom in se nadaljeval čez dele Severne Afrike in Bližnjega vzhoda. Sončni mrk se zgodi, ko se Luna postavi med Zemljo in Sonce, njena senca pa pade na majhen del Zemlje.

Pri popolnem mrku Luna povsem zakrije Sonce in takrat lahko vidimo sončno korono. Pri tem se skoraj popolnoma stemni oziroma ustvari se prav posebna svetloba, na nebu se lahko pojavijo tudi najsvetlejše zvezde. Nenadni mrk zelo zmede živali, ki se začnejo pripravljati na noč. Ne glede na to, ali bomo sončni mrk opazovali iz Slovenije ali iz tujine, je pomembno, da uporabimo zaščitna očala, namenjena izključno za opazovanje sonca, so še opozorili. Vsekakor ključni faktor je vreme: za spektakularni pojav se izplača potruditi in se odpeljati tudi nekoliko dlje.

Začetek prihajajočega leta bo prinesel še kolobarjast sončni mrk, ki bo 17. februarja viden z Antarktike, juga Afrike in juga Južne Amerike. Sonce tokrat ne bo popolnoma zakrito, pač pa bo viden tanek obroč površine sonca okoli lunine ploskve.

Poleg dveh sončnih mrkov nam leto 2026 prinaša tudi dva lunina mrka. Popolni Lunin mrk bo možno opazovati 3. marca iz severovzhodne Azije in severozahodne Severne Amerike. Iz Slovenije bo pa zgodaj 28. avgusta viden delni lunin mrk. Začetek mrka bo ob 4.33 zjutraj, vrhunec pa ob 6.12, tik pred luninim zahodom.

Lunin mrk FOTO: Mads Claus Rasmussen/Reuters

Kot vsako leto bo ob ugodnem vremenu mogoče spremljati tudi različne meteorske roje. Najbolj prijetno je spremljati avgustovski roj Perzeidov, ki bo z 12. na 13. avgust, torej na noč po sončnem mrku. Vidljivost ne bo okrnjena, saj je luna tisto noč v mlaju. Za ljubitelje meteorskih rojev v letu 2026 priporočamo tudi opazovanje zimskih rojev. Najštevilnejši meteorski roj Geminidov bo najbolje viden v noči s 13. na 14. december in ga prav tako ne bo motila luna. Kmalu po začetku novega leta, v noči z 2. na 3. januar, bo viden meteorski roj Kvadrantidov, vendar bo opazovanje žal močno otežila prisotnost polne lune. 

Iz Ljubljane bo 29. marca mogoče opazovati luno, ki bo popolnoma prekrila svetlo zvezdo Regul. Za Luno bo izginil ob 20.25 uri ponovno pa ga bomo zagledali čez 75 minut. Za bolj izkušene opazovalce bo zanimivo tudi prekritje najbolj znane zvezdne kopice, imenovane Plejade. Luna jih bo prešla v noči s 27. na 28. oktober; ker pa zvezde Plejad niso zelo svetle, bo dogodek lažje opazovati z daljnogledom.

Sončni maksimum

Sonce bi lahko poskrbelo za še kakšno spektakularno predstavo, in sicer severni sij. Trenutno vstopamo v zadnje leto sončnega maksimuma, zato lahko ta redki pojav pričakujemo tudi v letu 2026. V obdobjih sončnega maksimuma je verjetnost močnih izbruhov večja, ti pa ustvarijo pogoje za nastanek severnega sija. Čeprav ne moremo zanesljivo napovedati, ali bo izbruh dejansko zadel Zemljo, ga lahko zaznamo, ko doseže satelite.

To se zgodi približno pol ure prej, preden bi sončni izbruh postal viden na Zemlji kot severni sij. Nekaj dni prej lahko prepoznamo povečano verjetnost izbruhov, ko se na Soncu pojavijo nove pege ali se hitro spreminja Sončevo magnetno polje. Študent Jurij Šumak svetuje: »V takšnih obdobjih se zvečer preprosto ozrimo proti severu. Morda bo prav takrat slovensko nebo znova razsvetlilo rdečkasto sijoče zavesje.«

Najsvetlejši komet, ki ga za zdaj znamo napovedati v letu 2026, bo C/2024 E1 Wierzchos. Najbolj se nam bo približal 17. februarja, ko bo po dosedanjih napovedih dosegel svetlost na meji vidnega s prostim očesom. Na žalost bo njegovo opazovanje iz Slovenije takrat zelo zahtevno, saj se bo nahajal tik nad obzorjem.

Ker gre za neperiodičen komet, obstaja možnost izbruhov svetlosti, zaradi katerih bi bil na nočnem nebu bolj viden, kot napovedujejo, so pojasnili na FMF. »V tem primeru bi ga bilo iz naših krajev bolje opazovati marca, ko se bo dvignil nekoliko višje in bo na jugozahodnem delu večernega neba. Kljub temu da leto 2026 ne bo posebej pestro glede kometov, ki bi bili vidni s prostim očesom, pa vedno obstaja možnost, da odkrijemo kakšnega novega. Imetnikom teleskopov pa se bodo poleg omenjenega ponujali tudi dobro znani kometi 2P, 10P, 24P in še kakšen,« so razložili.

Pri kometih gre za majhna telesa v osončju, ki jih sonce segreje, ko letijo mimo njega. Zaradi tega se iz njih sproščajo plini in prah. Ti odsevajo sončno svetlobo, ki naredi komet viden za opazovalce na Zemlji. »Prah in drobni delci, ki ostanejo za kometi, lahko zadenejo Zemljo, kar vidimo kot utrinke ali meteorje,« pojasni Jan Lorenčič.

Za opazovanja s prostim očesom so privlačne tudi konjunkcije: dogodki, ko se dve svetli nebesni telesi na nebu navidezno močno približata. V prihodnjem letu bomo lahko opazovali kar nekaj takih dogodkov, so pojasnili. In sicer 8. marca bo na zahodnem obzorju videti konjunkcijo Venere in Saturna, 9. junija pa se bo Venera zvečer približala Jupitru na razdaljo približno treh polnih lun.

Poleg tega bo tedaj nizko nad zahodnim obzorjem dogodek krasil tudi Merkur. Le nekaj dni kasneje, 17. junija, se bo Veneri tik pred njenim zahodom za manj kot lasten premer približal lunin krajec. 16. novembra bomo lahko videli še konjunkcijo Marsa in Jupitra; vzhod svetlih planetov bomo lahko opazovali malo čez 23. uro.

Ilustracija dvojne zvezde T Severne krone FOTO: Nasa

Nova

V prihodnjem letu se bo morda zgodil tudi redek dogodek eksplozije zvezde T Severne krone (T CrB), nam najbližje ponovne nove, oddaljene 3000 svetlobnih let. Ta dogodek pričakujemo že od preteklega leta, ko je minilo 79 let od zadnje eksplozije leta 1946. Astronomi opažajo, da tokratna eksplozija poteka drugače od preteklih.

Eksplozija nove nastane v sistemu dveh zvezd, ki krožita druga okoli druge na majhni medsebojni razdalji. Iz večje zvezde se snov prenaša na manjšo, in ko se prenese dovolj materiala, slednja eksplodira. Na nebu bomo to opazili kot »novo« zvezdo, saj se bo tej sicer temni zvezdi svetlost kar 600-krat povečala. Prenos snovi pa se je v zadnjem letu upočasnil, zato eksplozije še ni bilo.

Eksplozija lahko nastane kadarkoli v prihodnjem letu, zato se nanjo izplača biti pozoren. Zvezdo T CrB bomo našli tik ob majhnem ozvezdju Severne krone, ki ima zelo prepoznavno obliko polkroga. V času eksplozije jo bomo lahko zaznali s prostim očesom, svojo povečano svetlost pa bo obdržala par tednov.

Voyager 1 FOTO: Nasa