Bezosova nova raketa bo ponesla sondi proti Marsu

Raketa podjetja Blue Origin new glenn je pripravljena na vzlet. To bo za raketo drugi polet, potem ko je (delno) uspešno opravila januarski krstni polet. Takrat je uspešno dostavila tovor (balast) v orbito, pri podjetju so nato upali tudi na uspešen pristanek na plavajoči ploščadi Jacklyn, a je ta del spodletel. Tokrat je na krovu rakete pravi tovor: Nasini sondi Escapade, ki sta namenjeni preučevanju Marsa. Tokrat upajo, da jim bo z nosilno stopnjo uspelo pristati, vendar pa se zavedajo težavnosti tega podviga in sporočajo, da bo »čisto v redu«, tudi če ne pristanejo.

Izstrelitev je bila v nedeljo zvečer preklicana zaradi slabega vremena. Iz podjetja so naknadno sporočili, da bodo izstrelitev poskušali izvesti v sredo, ko naj bi se izboljšalo vreme. Z letalsko upravo so se dogovorili, da bo izstrelitveno okno odprto od 20.50 do 22.17 po srednjeevropskem času.

Sondi Escapade (Escape and Plasma Acceleration and Dynamics Explorers) sta prva Nasina odprava za raziskovanje rdečega planeta po več kot petih letih, potem ko so 30. julija 2020 izstrelili rover Perseverance, ki zdaj uspešno raziskuje površje planeta. Sondi bi morali z Zemlje odpotovati že oktobra lani, vendar je Nasa zaradi bojazni, da bo močno prekoračila proračun, izstrelitev zamaknila.

Za Naso bodo odpravo sicer upravljali raziskovalci z Univerze v Kaliforniji v Berkeleyju, plovili je zgradilo raketno podjetje Rocket Lab, za izstrelitev pa bo torej poskrbelo podjetje Jeffa Bezosa. Odprava je stala manj kot 80 milijonov evrov. Plovili so poimenovali Blue (modra) in Gold (zlata), to sta namreč barvi univerze.

Raketa bo poletela z izstrelišča na Cape Canaveralu na Floridi. FOTO: Joe Skipper/Reuters  

Njuna pot do Marsa bo nenavadna, a seveda zanjo obstaja razlog. New Glenn ju bo najprej potisnil v Lagrangejevo točko L2 v sistemu Sonce-Zemlja, ki je gravitacijsko stabilna točka okoli 1,5 milijona kilometrov stran od planeta. V njej, denimo, domuje tudi teleskop James Webb. Sondi bosta tam eno leto preučevali vesoljsko vreme, novembra prihodnje leto bosta prižgali motorje, se zavihteli k Zemlji po gravitacijski pospešek in odpotovali proti Marsu, do katerega bosta prispeli deset mesecev pozneje.

Potem ko bosta sondi prispeli do Marsa, se bosta dobrih sedem mesecev spuščali do svoje končne orbite, nato pa bosta podatke nabirali vsaj še 11 mesecev. In razlog: Zemlja in Mars se ustrezno poravnata le na okoli 26 mesecev, takrat je pot lahko bolj ali manj neposredna, naslednje tako okno se odpre šele proti koncu prihodnjega leta. Podatki bodo znanstvenikom, kot upajo, ponudili vpogled v to, kako je Marsu odpihnilo atmosfero in v kakšnih pogojih se bodo znašli ljudje, ki bodo nekega dne pristali na Marsu.