Bi bil asteroid Higeja lahko pritlikavi planet?
Da je nebesno telo označeno za pritlikavi planet, mora ustrezati štirim pogojem.
Odpri galerijo
Posnetek Higeje, narejen z instrumentom SPHERE na Zelo velikem teleskopu Evropskega južnega observatorija. Izkazalo se je, da je četrto največje telo v glavnem asteroidnem pasu okroglo. S tem ustreza vsem štirim pogojem za poimenovanje pritlikavi planet.
FOTO: ESO/P. Vernazza et al./MISTRAL algorithm (ONERA/CNRS)
Nebesno telo Higeja je četrto največje telo v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom za Cerero (Ceres), Vesto in Palasom. Astronomi so tokrat prvič s pomočjo instrumenta SPHERE na Zelo velikem teleskopu v Čilu razbrali podrobnosti o njegovem površju, velikosti in obliki, so sporočili iz organizacije Evropski južni observatorij. Ugotovili so, da je »kamen« okrogel, kot tak pa bi bil lahko primeren kandidat za naziv pritlikavi planet. Če bo potrjen, bo Cereri prevzel titulo najmanjši pritlikavi planet v osončju. Študijo objavljajo v današnji izdaji revije Nature Astronomy.
Po klasifikaciji Mednarodne astronomske zveze je pritlikavi planet lahko nebesno telo, ki kroži okoli Sonca, ima zadostno maso, da je zaradi lastne gravitacije prevzelo približno okroglo obliko, ni pa v nasprotju s planetom izpraznilo svoje okolice, v kateri je tako veliko drugih ostankov iz davnih časov rojevanja osončja (to je razlog, da so degradirali Pluton); in ni luna.
Higeja torej ustreza trem od štirih pogojev, saj do zdaj namreč niso poznali prave oblike. Ta je skoraj okrogla, je poudaril vodja študije Pierre Vernazza iz laboratorija za astrofiziko v Marseillu. Premer Higeje je le 430 kilometrov. Pluton, ki leži na robu Kuiperjevega pasu, ima premer skoraj 2400 kilometrov, Cerera pa 950 kilometrov.
Tudi Vesta s 525 kilometri premera je skoraj okrogle oblike in so jo tako skoraj uvrstili med pritlikave planete. Znanstveniki menijo, da je en odstotek mase izgubila pred manj kot milijardo let, ko je vanjo trčilo drugo telo. Takrat je nastal okoli 500 kilometrov (95 odstotkov celotnega premera) širok krater Rheasilvia. Iz tega trčenja najverjetneje izvirajo asteroidi iz Vestine družine. Na Vesti je še okoli 400 kilometrov širok krater Veneneia. Palas ima premer 512 kilometrov in se po ugotovitvah znanstvenikov preveč odmika od okrogle oblike. Obe telesi je odkril Heinrich Wilhelm Olbers.
Orbita Higeje:
Opazovanja Higeje so postregla s presenečenjem, saj na njej ni večjega kraterja. Omenjena četverica je del skoraj 7000 nebesnih teles v glavnem asteroidnem pasu, ki izvirajo iz istega matičnega telesa. Zato so astronomi pričakovali, da je tudi Higeja posuta z znaki različnih trkov. Vernazza je pojasnil, da so pričakovali več kraterjev, podobno kot jih ima Vesta, a so precej manjši. Pregledali so 95 odstotkov površja.
Računalniška simulacija nastanka Higeje:
Z matematičnimi simulacijami so ugotovili, da sta okrogla oblika in večje število asteroidov v okolici Higeje najverjetneje rezultat neposrednega trčenja telesa s premerom med 75 in 150 kilometri v Higejino matično telo. Simulacija kaže, da se je trčenje zgodilo pred okoli dvema milijardama let, pri tem pa je matično telo povsem razpadlo. Večina ostankov se je nato znova zložila v Higejo, preostanek pa v njene »zveste« asteroide.
Zakaj bi Higeja lahko bila pritlikavi planet Vesta in Palas pa ne?
Po klasifikaciji Mednarodne astronomske zveze je pritlikavi planet lahko nebesno telo, ki kroži okoli Sonca, ima zadostno maso, da je zaradi lastne gravitacije prevzelo približno okroglo obliko, ni pa v nasprotju s planetom izpraznilo svoje okolice, v kateri je tako veliko drugih ostankov iz davnih časov rojevanja osončja (to je razlog, da so degradirali Pluton); in ni luna.
Primerjava Higeje (levo), Veste (sredina) in Cerere (desno). Pri Vesti je jasno razviden krater desno spodaj. Če bodo Higejo prekvalificirali v pritlikavi planet, bo to najmanjši pritlikavi planet v osončju. Zdaj je to Cerera, ki ima premer okoli 950 kilometrov, Higeja je s 430 kilometri pol manjša. FOTO: ESO/P. Vernazza et al., L. Jorda et al./MISTRAL algorithm (ONERA/CNRS)
Higeja torej ustreza trem od štirih pogojev, saj do zdaj namreč niso poznali prave oblike. Ta je skoraj okrogla, je poudaril vodja študije Pierre Vernazza iz laboratorija za astrofiziko v Marseillu. Premer Higeje je le 430 kilometrov. Pluton, ki leži na robu Kuiperjevega pasu, ima premer skoraj 2400 kilometrov, Cerera pa 950 kilometrov.
Tudi Vesta s 525 kilometri premera je skoraj okrogle oblike in so jo tako skoraj uvrstili med pritlikave planete. Znanstveniki menijo, da je en odstotek mase izgubila pred manj kot milijardo let, ko je vanjo trčilo drugo telo. Takrat je nastal okoli 500 kilometrov (95 odstotkov celotnega premera) širok krater Rheasilvia. Iz tega trčenja najverjetneje izvirajo asteroidi iz Vestine družine. Na Vesti je še okoli 400 kilometrov širok krater Veneneia. Palas ima premer 512 kilometrov in se po ugotovitvah znanstvenikov preveč odmika od okrogle oblike. Obe telesi je odkril Heinrich Wilhelm Olbers.
Orbita Higeje:
Opazovanja Higeje so postregla s presenečenjem, saj na njej ni večjega kraterja. Omenjena četverica je del skoraj 7000 nebesnih teles v glavnem asteroidnem pasu, ki izvirajo iz istega matičnega telesa. Zato so astronomi pričakovali, da je tudi Higeja posuta z znaki različnih trkov. Vernazza je pojasnil, da so pričakovali več kraterjev, podobno kot jih ima Vesta, a so precej manjši. Pregledali so 95 odstotkov površja.
Računalniška simulacija nastanka Higeje:
Z matematičnimi simulacijami so ugotovili, da sta okrogla oblika in večje število asteroidov v okolici Higeje najverjetneje rezultat neposrednega trčenja telesa s premerom med 75 in 150 kilometri v Higejino matično telo. Simulacija kaže, da se je trčenje zgodilo pred okoli dvema milijardama let, pri tem pa je matično telo povsem razpadlo. Večina ostankov se je nato znova zložila v Higejo, preostanek pa v njene »zveste« asteroide.
Higejo je 12. aprila 1849 odkril Annibale de Gasparis v Neaplju. Ime je asteroid dobil po grški boginji zdravja.
