Bo SpaceX izgubil pogodbo z Naso za pristanek na Luni?

Ameriška vesoljska agencija si želi leta 2027 z astronavti znova po več kot 50 letih pristati na površju Lune, vendar je načrt kompleksen in kaže, da vse komponente ne bodo pripravljene pravočasno.

Februarja prihodnje leto naj bi poletela odprava Artemis 2, v kapsuli orion, ki jo bo proti Luni pognala Nasina raketa SLS, bodo štirje astronavti. Ti bodo odpotovali na desetdnevno popotovanje okoli Lune, v orbito se ne bodo utirili.

Leto kasneje naj bi sledil pristanek: odprava Artemis 3 znova vključuje raketo SLS in kapsulo orion (sistem je že uspešno deloval na odpravi Artemis 1, nekaj težav je bilo s toplotnim ščitom oriona). Astronavti se bodo z orionom pripeljali do Lune, tam pa naj bi se presedli v starship podjetja SpaceX in pristali na površju.

Ilustracija starshipa na Luni FOTO: SpaceX  

No, tu pa se zapleta. Čeprav razvoj rakete starship teče, je za Naso očitno prepočasen in vršilec dolžnosti administratorja Nase Sean Duffy je v nedavnih intervjujih za ameriške televizije nakazal, da bi lahko sledila prekinitev pogodbe. Nasa je s Spacexom Elona Muska 2,5 milijarde evrov vredno pogodbo za pripravo kapsule za pristanek na Luni sklenila aprila 2021. Pri podjetju so se odločili, da bo pristajalnik kar zgornja stopnja starshipa.

Nasina raketa space launch system (SLS) FOTO: Nasa/AFP  

»Obožujem SpaceX, to je neverjetno podjetje. Ampak problem je, da zaostajajo. Smo v tekmi s Kitajsko,« je Sean Duffy, sicer tudi minister za promet, dejal za ameriško televizijo CNBC. »Predsednik [Donald Trump] in jaz želiva pristanek na Luni še v tem predsedniškem mandatu [ta se izteče januarja 2029], zato bom znova odprl pogodbo. Dopustil bom, da druga podjetja tekmujejo s Spacexom, denimo Blue Origin,« je dodal. Za Fox News pa je Duffy povedal, da si predsednik želi, da vsekakor prehitijo Kitajsko. Ta načrtuje pristanek na Luni do konca desetletja. Duffy je posredno tudi priznal, da ameriškega pristanka leta 2027 zelo verjetno ne bo, enostavno je premalo časa, zato naj bi se zamaknil v leto 2028.

Blue Origin je zasebno vesoljsko podjetje, ki ga je ustanovil šef Amazona Jeff Bezos. Tudi to podjetje je že dobilo pogodbo z Naso v programu Artemis, in sicer so leta 2023 pridobili tri milijarde evrov za izdelavo pristajalnika blue moon za pristajanje astronavtov na površju Lune, ki pa bo predvidoma na voljo za odpravo Artemis 5. Pri portalu Ars Technica navajajo, da Duffy ob omembi podjetja Blue Origin ni mislil na obstoječo pogodbo – blue moon naj bi bil pripravljen v začetku prihodnjega desetletja, ampak na načrte, da bi razvili pristajalnik Mk1, ki naj bi bil sicer namenjen le tovoru. Tega bi morda lahko prilagodili, hkrati pa ne potrebuje pretakanja goriva v orbiti, navaja Ars Technica. Za portal Florida Today so pri Bezosovem podjetju povedali, da so pripravljeni priskočiti na pomoč.

Ustanovitelj Blue Origina Jeff Bezos FOTO: Blue Origin   

Seveda se je že oglasil Elon Musk, ki je prepričan, da Blue Origin ne more pospešiti svojega dela, da bi bil Nasi na voljo pred Spacexovim plovilom. »Blue Origin še ni dostavil tovora v orbito, kaj šele na Luno,« je zapisal Musk na svojem omrežju x. Bezosovo podjetje je januarja letos izstrelilo svojo novo raketo new glenn, ki bi dostavila pristajalnik do orbite Lune.

Musk je še poudaril: »SpaceX se v primerjavi z drugimi podjetji v vesoljski industriji giblje kot blisk. Poleg tega bo starship na koncu opravil celotno misijo na Luni. Zapomnite si moje besede.«

Starship FOTO: Steve Nesius/Reuters

Dejstvo je, da razvoj starshipa ne teče, kot so si zamislili pri Muskovem podjetju. Letos je imela raketa precej težav, večkrat je eksplodirala, šele zadnja dva testna poleta – avgusta in oktobra, sta tekla po načrtih. Predvidoma prihodnje leto bo SpaceX predstavil novo različico rakete, ki bo še nekoliko višja in močnejša. Kar nekaj mejnikov mora še doseči, med drugim pretakanje goriva v orbiti pa seveda polet s posadko na krovu … Enake mejnike morda doseči tudi Blue Origin z blue moon, ki bo moral prav tako obvladati pretakanje goriva v nizki zemeljski orbiti.

Sean Duffy FOTO: Brian Snyder/Reuters

Sean Duffy je še omenil, da bi se v program lahko vključila tudi druga podjetja. Po navedbah portala Ars Technica naj bi tradicionalna ameriška vesoljska podjetja v 30 mesecih zgradila pristajalni modul, podoben modulom iz ere Apollov. Pri podjetju Lockheed Martin so potrdili, da so pripravljeni, če bi jih Nasa poklicala. »V tem letu je Lockheed Martin izvedel pomembne tehnične in programske analize za človeške lunarne pristajalnike, ki bi Nasi ponudili možnosti za varno rešitev, da bi človeštvo čim prej vrnili na Luno,« je dejal nekdanji Nasin astronavt Bob Behnken, ki je zdaj podpredsednik za raziskave in tehnološko strategijo pri podjetju Lockheed Martin. Dodal je, da sodelujejo z medpanožno skupino podjetij in da se skupaj veselijo, »da bomo lahko izpolnili zahtevo Duffyja za uresničitev luninih ciljev naše države«.

Pogodb Nasa ne bo mogla kar tako razdreti, zato naj bi Duffy v kongresu iskal nov denar. 

Ameriški načrti, da astronavti znova pristanejo na Luni, so bili v preteklih letih že velikokrat preloženi. Sprva je bilo mišljeno, da bo pristanek že konec leta 2024. Duffy je v intervjujih še poudaril, da gre vse po načrtih za odpravo Artemis 2. Nazadnje so bili ljudje na Luni pred več kot 50 leti, in sicer decembra 1972, ko sta bila na Luni astronavta Apolla 17 Gene Cernan in geolog Harrison Schmitt.