Boj za Antarktiko

Jutri v Delu podrobneje pišemo o Antarktiki, ki je izjemno pomembna za ohranjanje stabilnega svetovnega podnebja in planetarnega vodnega kroga ter s tem povezanega globalnega ekosistemskega ravnovesja.
Objavljeno
13. marec 2019 17.00
Posodobljeno
13. marec 2019 17.00
Antarktične vrste imajo zaradi specializacije zelo malo manevrskega prostora za prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. FOTO: Alexandre Meneghini/Reuters
R. Z.
R. Z.
Slovenija je 53. članica mednarodnega sporazuma, ki si prizadeva, da bi Antarktika čim dlje ostala zadnja nedotaknjena celina, ki ni v lasti nikogar, hkrati pa vsega človeštva.

Timotej Turk Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo pristop k antarktični pogodbi primerja s sodelovanjem na Mednarodni vesoljski postaji. Pogodba po njegovem potrjuje, da je človeštvo sposobno složnosti, in je izjemnega pomena za znanost. Pristop k pogodbi bo slovenskim raziskovalcem omogočil udeležbe pri mednarodnih odpravah.



»Zaradi nedotaknjenosti, odmaknjenosti in negostoljubnosti je Antarktika naravni laboratorij, kjer pa se že kažejo posledice onesnaževanja in izpustov toplogrednih plinov.« 

Pogodba velja do 2048, vprašanje pa je, ali jo bodo države podaljšale. Kamnine na Antarktiki naj bi vsebovale velike zaloge nafte in plina (geoloških raziskav o tem ni bilo), pa tudi premog, železovo rudo in redke kovine, kot sta uran in baker. Za zdaj so še nedostopni, vendar bi se z razvojem novih tehnologij to lahko spremenilo …

Več pa jutri v Delu in na delo.si.