Borisov divja s hitrostjo kar 175.000 km/h

Medzvezdni komet je manjši od prvih ocen; njegov polmer naj ne bi presegal 500 metrov. 

Objavljeno
12. december 2019 20.07
Posodobljeno
12. december 2019 20.30
Komet 2I/Borisov je na fotografiji oddaljen od Zemlje 326 milijonov kilometrov. Galaksija je videti meglena, se je teleskop osredotočil na komet. FOTO: NASA, ESA in D. Jewitt (UCLA)
S. S.
S. S.
Minuli konec tedna se je medzvezdni komet Borisov na poti skozi Osončje (in nazaj v medzvezdni prostor) najbližje približal Soncu. S hitrostjo 175.000 kilometrov na uro je eden najhitrejših kometov, kdaj koli videnih.

Je šele drugi medzvezdni kamen, ki so ga ujeli na poti skozi našo bližnjo kozmično sosesko, prvi je bil seveda nenavadni ʻOumuamua. Obisk seveda spremljajo številni teleskopi, med njimi tudi Hubblov, saj lahko ti starodavni ostanki povedo veliko o oblikovanju planetarnih sistemov.

Oktobra je Hubblov teleskop komet uzrl, ko je bil ta od Zemlje oddaljen kar 420 milijonov kilometrov, novembra in decembra pa je nato posnel ostrejše fotografije obiskovalca.

image
Komet novembra in decembra, ko je bil od Zemlje oddaljen 298 milijonov kilometrov. Jedro, sestavljeno iz kamenja in ledu, je premajhno, da bi ga natančno opisali. lepo je vidna koma. FOTO: NASA, ESA in D. Jewitt (UCLA)


Posnetek prikazuje komet pred zamegljeno spiralno galaksijo 2MASX J10500165-0152029. Borisov je bil takrat oddaljen 326 milijonov kilometrov, značilen rep kometa je zgoraj desno.

Desni posnetek (9. decembra) pa prikazuje komet po tem, ko je 8. decembra doživel najbližje srečanje s Soncem in s tem tudi najhujšo vročino, saj je, kot navajajo na spletni strani Hubblovega teleskopa, večino življenja preživel v ekstremnem mrazu vesolja. Komet je bil pred tremi dnevi od našega planeta oddaljen 298 milijonov kilometrov, proti koncu meseca se bo Zemlji še nekoliko bolj približal, in sicer na razdaljo 290 milijonov kilometrov.

Animacija orbite kometa:


Kot so zapisali, je jedro kometa še vedno premajhno, da bi ga natančno opisali. Je pa zelo lepo vidna koma kometa, saj se je ob segrevanju sprostila večja količina ledu in prahu. So pa po besedah Davida Jewitta, profesorja s kalifornijske univerze v Los Angelesu, ugotovili, da je jedro več kot 15-krat manjše, kot so menili. Komet ima polmer manj kot 500 metrov.



Prvi medzvezdni komet, opažen v Osončju, je odkril krimski amaterski astronom Genadij Borisov 30. avgusta letos. Do zdaj so lahko opazovali le komete, ki so izvirali iz Kuiperjega pasu, gre za pas ledenih in kamnitih ostankov na periferiji Osončja, ali pa iz Oortovega oblaka, ki pa leži na skrajnem robu Osončja.

image
Prva slika prikazuje notranji del Osončja, druga slika celoto do Kuiperjevega pasu. Za njim leži še bolj skrivnosten Oortov oblak. Asteroidi in kometi se razlikujejo tudi po kraju izvora, asteroidi večinoma izvirajo iz pasu med Jupitrom in Marsom, kometi pa iz Kuiperjevega pasu ali Oortovega oblaka. FOTO: Nasa


Znanstveniki sicer menijo, da je takšnih medzvezdnih obiskovalcev še veliko, a so enostavno premajhni, da bi jih opazili z današnjimi teleskopi.

Opazovanja drugih planetarnih sistemov kažejo, da okoli komaj rojenih zvezd, kjer poteka formacija planetov, kroži večja količina ostankov. Medsebojni trki lahko kakšen kamen spodbijejo, da odleti iz sistema in odpotuje na dolgo pot skozi vesolje.