Borisov je pripotoval iz zelo hladnega dela vesolja
Borisov, ki so ga med komete brez težav uvrstili zaradi značilne kome, je šele drugi medzvezdni objekt, zaznan v osončju.
Odpri galerijo
Ilustracija kometa 2I/Borisov. VIR: NRAO/AUI/NSF, S. Dagnello/Reuters
Lani so v osončju odkrili medzvezdni komet 2l/Borisov. Astronomi so v vesoljski kamen nemudoma usmerili najboljše teleskope, saj je bila to edinstvena priložnost, da prišleka iz medzvezdnega prostora primerjajo s kometi iz našega osončja. Le s takimi obiskovalci namreč lahko ugotavljajo zgodovino drugih zvezdnih sistemov, saj jih s trenutno tehnologijo zaradi oddaljenosti ne moremo preučevati.
Znanstveniki so v dveh ločenih študijah, objavljenih v reviji Nature Astronomy, ugotovili, da Borisov vsebuje veliko zamrznjenega ogljikovega monoksida. Koncentracija monoksida je višja kot pri katerem koli drugem kometu, ki je od Sonca oddaljen manj kot okoli 300 milijonov kilometrov. Koncentracija tega zamrznjenega plina je od devet- do 26-krat višja od koncentracij monoksida na kometih, izvirajočih v našem osončju.
Zaradi vsebnosti monoksida znanstveniki menijo, da je Borisov nastal v sistemu rdeče pritlikavke – manjše in bolj temne zvezde od Sonca, čeprav niso izključili tudi nekaterih drugih vrst zvezd. Kometi so sicer skupki kamenja, ledu, prahu in zmrznjenega plina. So ostanki iz časov rojevanja osončij. Ko se približajo Soncu, začne led izparevati in komet dobi značilen rep.
Medzvezdni komet Borisov je po ugotovitvah dolg okoli 980 metrov in ima torej precej več ogljikovega monoksida kot kometi iz našega osončja. To pomeni, da je pripotoval iz zelo hladnega območja. »Komet se je moral oblikovati na območju, bogatem z ledom ogljikovega monoksida, ki pa je prisoten le, kjer je zelo mrzlo. Temperature so tam pod –250 stopinj Celzija,« je pojasnila Stefanie Milam.
V našem osončju so kometi v Kuiperjevem pasu, ki se razteza za orbito Plutona, in Oortovem oblaku, skoraj na robu osončja. Kometi so se verjetno oblikovali bliže Soncu, a so jih nato gravitacijske sile premikajočih se plinskih velikanov Jupitra in Saturna pred milijardami let potisnile proti robu. Ravno ti velikani imajo dovolj sile, da spremenijo pot kometa (ali asteroida), ga vržejo iz tirnice, da nato odpotuje tudi iz osončja.
Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo tudi Borisovu. Če se proti notranjosti sistema premika planet, velik kot Jupiter, lahko spremeni pot večjemu številu kometov, meni Denis Bodewits. Borisov je verjetno potoval več milijonov ali celo milijard let, da je prispel do nas.
Znanstveniki so v dveh ločenih študijah, objavljenih v reviji Nature Astronomy, ugotovili, da Borisov vsebuje veliko zamrznjenega ogljikovega monoksida. Koncentracija monoksida je višja kot pri katerem koli drugem kometu, ki je od Sonca oddaljen manj kot okoli 300 milijonov kilometrov. Koncentracija tega zamrznjenega plina je od devet- do 26-krat višja od koncentracij monoksida na kometih, izvirajočih v našem osončju.
Eno izmed študij sta vodila znanstvenika Martin Cordiner in Stefanie Milam iz Nasinega centra Goddard, ki sta 15. in 16. decembra lani komet opazovala s teleskopom Alma v Čilu. Denis Bodewits z univerze Auburn v Alabami pa se je z ekipo zanesel na podatke teleskopa Hubbla, zbrane med 11. decembrom 2019 in 13. januarjem letos, in observatorija Neil Gehrels Swift.
Zaradi vsebnosti monoksida znanstveniki menijo, da je Borisov nastal v sistemu rdeče pritlikavke – manjše in bolj temne zvezde od Sonca, čeprav niso izključili tudi nekaterih drugih vrst zvezd. Kometi so sicer skupki kamenja, ledu, prahu in zmrznjenega plina. So ostanki iz časov rojevanja osončij. Ko se približajo Soncu, začne led izparevati in komet dobi značilen rep.
Ogljikov monoksid je ena najbolj pogostih molekul, najdenih na večini kometov. A koncentracije so zelo različne. Na to bi lahko vplivalo območje, kjer je komet nastal, pa tudi kolikokrat pripotuje v bližino Sonca, ko začne izparevati.
Medzvezdni komet Borisov je po ugotovitvah dolg okoli 980 metrov in ima torej precej več ogljikovega monoksida kot kometi iz našega osončja. To pomeni, da je pripotoval iz zelo hladnega območja. »Komet se je moral oblikovati na območju, bogatem z ledom ogljikovega monoksida, ki pa je prisoten le, kjer je zelo mrzlo. Temperature so tam pod –250 stopinj Celzija,« je pojasnila Stefanie Milam.
Posnetek Borisova, ki ga je naredil teleskop Hubble oktobra lani, ko je bil komet od Zemlje oddaljen 420 milijonov kilometrov. FOTO: Nasa, Esa
V našem osončju so kometi v Kuiperjevem pasu, ki se razteza za orbito Plutona, in Oortovem oblaku, skoraj na robu osončja. Kometi so se verjetno oblikovali bliže Soncu, a so jih nato gravitacijske sile premikajočih se plinskih velikanov Jupitra in Saturna pred milijardami let potisnile proti robu. Ravno ti velikani imajo dovolj sile, da spremenijo pot kometa (ali asteroida), ga vržejo iz tirnice, da nato odpotuje tudi iz osončja.
Nekaj podobnega bi se lahko zgodilo tudi Borisovu. Če se proti notranjosti sistema premika planet, velik kot Jupiter, lahko spremeni pot večjemu številu kometov, meni Denis Bodewits. Borisov je verjetno potoval več milijonov ali celo milijard let, da je prispel do nas.
Borisov, ki so ga med komete brez težav uvrstili zaradi značilne kome, je šele drugi medzvezdni objekt, zaznan v osončju. Prvi je bil 'Oumuamua, ki so ga odkrili oktobra 2017. Takrat je že bil na poti iz osončja, zato jim ga ni uspelo natančno preučiti. Borisova so še pravočasno zaznali, a tudi ta bo prej ali slej zapustil našo soseščino.
