Tehnološka podjetja potrebujejo tudi družboslovce

Podjetja se vse bolj zavedajo, da vrhunska tehnologija ni dovolj za vrhunski izdelek.
Objavljeno
14. februar 2019 06.00
Posodobljeno
14. februar 2019 11.25
Obkroženi smo z vse več zapletenimi tehnološkimi napravami, ki potrebujejo prijazne vmesnike. FOTO: Shutterstock
Vzpon pametnih telefonov je lep dokaz, da imajo interdisciplinarne rešitve večjo dodano vrednost. V enem izdelku so namreč združeni najnovejša tehnologija, odlično industrijsko oblikovanje in vrhunska uporabniška izkušnja. Za take rešitve je potrebno sodelovanje inženirjev, oblikovalcev in strokovnjakov za uporabniško izkušnjo, med katerimi so tudi družboslovci in humanisti.

Pred zahtevnimi odločitvami se direktorji podjetij v Silicijevi dolini obračajo na poklicne premišljevalce – na (praktične) filozofe, ki usmerjajo podjetja na novo pot. V ZDA je že v devetdesetih letih v industriji delalo več kot dva tisoč antropologov. Microsoft, Boeing, Xerox in drugi so zaposlovali družboslovce, ki so podjetje privedli do novih rešitev. Če ne bi proizvajalec fotokopirnih strojev Xerox leta 1979 zaposlil antropologinje Lucy Suchman, da bi fotokopirni stroj poenostavili, danes morda ne bi pritiskali na veliki zeleni gumb. Suchmanova se ga ni domislila sama, ampak je nastal v sodelovanju z inženirji, družboslovci in uporabniki. In če Boeing ne bi med oblikovanjem novega letala 787 dreamliner najel antropologinje in psihologinje Anne Kirah, ki je v devetdesetih sodelovala z Microsoftom, bi verjetno teže dosegli prtljažno loputo v letalu.

Pet let Multimedije

Multimedija je interdisciplinarni študijski program, ki ga na fakulteti za elektrotehniko že peto leto izvajajo s fakulteto za računalništvo in informatiko, netehnične vsebine pa pokrivajo predavatelji s fakultete za družbene vede in akademije za likovno umetnost in oblikovanje.


Kirahova je sodelovala tudi pri razvoju operacijskega sistema windows XP – testirala je, kako ga uporabniki nameščajo na računalnik. Inženirji so pričakovali, da ga bodo namestili v štirih urah, Kirahova pa je ugotovila, da imajo s tem velike težave, saj jim ni uspelo niti v osmih urah ali je trajalo še dlje. Microsoft je s stostranskim poročilom opozorila na pomanjkljivosti, a so jo najprej vprašali, kje je našla tako neumne ljudi in zakaj bi jo morali poslušati, glede na to, da nima pojma o tehnologiji. Kljub temu je Microsoft postal eno pomembnejših podjetij, ki v svoje delo vključuje antropologe.
 

Do prijaznih rešitev


Pri nas je sodelovanja med inženirji ter družboslovci in humanisti pri razvoju novih tehnologij malo, vendar se premika. »Potrebo po družboslovnih znanjih smo zaznali, ko smo začeli razvijati do uporabnikov prijazne rešitve, uporabniške vmesnike, in pri drugih projektih, ki zajemajo motiviranje uporabnikov in razvoj rešitev za starejše uporabnike,« pravi Matevž Pogačnik, vodja skupine Multimedija in skrbnik istoimenskega interdisciplinarnega študijskega programa, ki ga na fakulteti za elektrotehniko že peto leto izvajajo skupaj s fakulteto za računalništvo in informatiko, netehnične vsebine pa pokrivajo tudi kolegi s fakultete za družbene vede in akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

image
FOTO: osebni Arhiv

Argene Superina

laboratorij za telekomunikacije
»Družboslovce in druge netehnične strokovnjake potrebujemo, ker so današnje rešitve vse bolj usmerjene k uporabnikom, kar pomeni, da moramo dobro poznati njihove potrebe, želje ter način razmišljanja in odločanja.«


»Družboslovce in druge netehnične strokovnjake potrebujemo zato, ker so današnje rešitve vse bolj usmerjene k uporabnikom, kar pomeni, da moramo dobro poznati njihove potrebe, želje, način razmišljanja in odločanja,« dodaja Argene Superina, samostojna strokovna delavka v laboratoriju za telekomunikacije (LTFE).
 

Usmerjenost k uporabniku


Alenka Bezjak Mlakar je pred osmimi leti soustanovila Ergo inštitut z namenom oživitve poslovne antropologije pri nas. A to je bilo ravno obdobje krize, ko so podjetja zategovala pas, zato večjih projektov ni bilo. Danes se zanimanje podjetij za tako svetovanje počasi povečuje, predvsem pri uporabi antropoloških in humanističnih znanj v raziskovalnih projektih, ki jih sofinancira agencija za raziskovalno dejavnost. »Specifična metodologija antropologiji omogoča, da s prepletanjem razumevanja načinov življenja ljudi in njihovega zornega kota ter z zbiranjem drugačnih podatkov na isti poslovni problem pogleda drugače kot drugi pristopi. Ključno pri iskanju rešitev je, da kombiniramo različne pristope in s tem ustvarimo prave rešitve, ki so edinstvene in imajo vrednost za uporabnika ali naročnika,« razlaga Bezjak Mlakarjeva, ki meni, da bo pri nas treba narediti veliko tovrstnih projektov, preden bo poslovni svet videl dodano vrednost takšnih znanj in pristopov.

Sama je sodelovala pri projektu DriveGreen, v okviru katerega so razvili mobilno aplikacijo 1, 2, 3 Ljubljana, ki spodbuja končne uporabnike k uporabi ekoloških oblik transporta, kolesa in javnega prevoza. V aplikacijo so vključili tudi kulturno specifične informacije in antropološke pristope.

Pogačnik in Superina dodajata, da so na LTFE in v laboratoriju za multimedijo v sodelovanju s psihologi izvedli študijo vpliva različnih tehničnih vidikov virtualnih tehnologij na pojav slabosti (angl. cybersickness). »Pri projektu Ekosmart skupaj s psihologi in antropologi razvijamo aplikacijo, namenjeno družinskim članom v pametnih mestih in skupnostih. Na tej platformi si lahko otroci, starši in stari starši z uporabo modernih informacijsko-komunikacijskih tehnologij med seboj postavljajo naloge in cilje za aktivno življenje in dobro počutje,« razlaga Pogačnik.

image
FOTO: osebni Arhiv

Alenka Bezjak Mlakar

Ergo inštitut
»Specifična metodologija antropologiji omogoča, da s prepletanjem razumevanja načinov življenja ljudi in njihovega zornega kota ter z zbiranjem drugačnih podatkov na isti poslovni problem pogleda drugače kot drugi pristopi.«


Konec preteklega leta so zagnali multidisciplinarni aplikativni raziskovalni projekt Nevidno življenje odpadkov, v katerem bodo z različnimi pristopi raziskovali odpadke. Ključna bosta antropološka metodologija in način razmišljanja, pravi Bezjak Mlakarjeva: »Bistven bo način zbiranja podatkov z etnografskimi pristopi, z raziskovanjem na terenu, med ljudmi in med njihovimi smetmi. V nasprotju z anketnimi vprašalniki ali (pol)strukturiranimi intervjuji in podobno bomo opazovali z udeležbo. Danes lahko govorimo celo o sodelovanju z udeležbo, saj je interakcija drugačna, kot jo ima nekdo, ki zbira podatke ali raziskuje trg ali podjetje z opazovanci. Tako pridobljeni podatki so drugačni, kot če jih zberemo z anketnimi vprašalniki ali zgolj z intervjuji.«

Dodano vrednost humanistov in družboslovcev dobro pozna tudi visokotehnološko podjetje Etrel, ki proizvaja interaktivne polnilne postaje in sisteme za električna vozila. Pri njih so družboslovci nepogrešljivi v prodaji, tajništvu, pri izdelavi dokumentacije in urejanju procesov. Iščejo jih z oglasi in na filozofski fakulteti, pravi direktor Miha Levstek. Pri zaposlovanju humanističnih in družboslovnih profilov so tako napredni kot v ZDA. Med drugim imajo zaposlenega filozofa, ki je vodja prodaje. »Je tudi anglist in združuje vse lastnosti za dobrega vodjo prodaje,« razlaga Levstek in dodaja, da družboslovci pri njih delajo z roko v roki z inženirji: »Sodelujejo pri načrtovanju novih produktov, pisanju dokumentacije, promociji, vsebinah za družbena omrežja.«
 

Družboslovci in poslovna žilica


»Družboslovce potrebujemo, ker so rešitve vse bolj usmerjene k uporabnikom, kar pomeni, da moramo dobro poznati njihove vzgibe.«
Kako to, da podjetja tako težko prepoznajo vrednost oziroma prispevek družboslovcev in humanistov? Večino zaslug za hiter vzpon tehnološkega sektorja in novih izdelkov smo verjetno samodejno pripisovali inženirjem, saj je bila neposredno opazna razlika res plod inženirskega dela. Pametni telefoni, računalniki, virtualna resničnost so tehnološke rešitve, prispevek družboslovcev pa je bil viden le posredno, razmišljata Pogačnik in Superina.

Hkrati se je v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih nesorazmerno veliko dijakov pri nas vpisovalo na družboslovne študije, na inženirskih pa je bilo in je še vedno premalo študentov, pojasnjujeta sogovornika. Posledično je bila zaposljivost družboslovcev bistveno slabša, kar je verjetno še bolj vplivalo na popačeno javno percepcijo manjše koristnosti družboslovcev. Pri vsem tem je zanimivo dejstvo, da je bil oče iphona, Steve Jobs, industrijski oblikovalec.

Levstek meni, da je največji problem v družboslovnih fakultetah, ki ne vzgajajo študentov za kapitalistični sistem: »Predmetnik bi lahko razširili z nekaj tovrstnimi predmeti.« Tudi po mnenju Bezjak Mlakarjeve bi morale izobraževalne institucije, ki vzgajajo antropologe, v kurikulum vključevati vsebine iz poslovne in svetovalne antropologije. »Seveda je pomembno, da o poslovnem svetu beremo in poslušamo, vendar to ni dovolj. Študentom antropologije in drugih humanističnih ved, ki jih poslovni svet zanima, predvsem pa tistim na podiplomski ravni, je treba omogočiti, da se že med študijem vključijo v projekte v podjetjih.«

To je možno s sodelovanjem v obliki kadrovske štipendije, pripravništva ali posameznih projektov in po drugi strani z vključevanjem ljudi iz poslovnega sveta v izobraževalni proces, ki lahko pomenijo most med dvema na videz nekompatibilnima svetovoma, je prepričana Alenka Bezjak Mlakar. Za to pa je nujna »odprtost tako antropologov za delo v poslovnem svetu kot poslovnega sveta za novosti s področja antropologije, ki imajo vrednost tudi za podjetja«. Iz takšnega sodelovanja namreč nastanejo projekti, ki so lahko referenčni okvir za naprej.