Orwellovska prihodnost: EU želi imeti pregled nad vso spletno komunikacijo

V luči bližajočega se glasovanja o sporni evropski zakonodaji, znani pod imenom Chat Control, je gibanje Volt Slovenija pozvalo vlado, naj odločno glasuje proti predlogu in se ne zgolj vzdrži.

Čeprav po nekaterih anketah kar 72 odstotkov Evropejcev nasprotuje nadzoru spletnih klepetov, obstaja nevarnost, da bodo države članice EU 14. oktobra sprejele pobudo, ki po mnenju kritikov uvaja množični nadzor nad zasebno digitalno komunikacijo.

Gre za že tretji poskus uzakonitve tovrstnih ukrepov, kar sproža številna vprašanja o tem, kje se konča varnost in začne nesorazmeren poseg v temeljne svoboščine.

Kaj sploh je Chat Control?

Uradno ime zakonodajnega predloga je Uredba za preprečevanje in boj proti spolni zlorabi otrok (CSA Regulation).

Evropska komisija jo je, kot navaja organizacija European Digital Rights (EDRi), predlagala leta 2022, da bi ustvarila enoten, usklajen pravni okvir za odkrivanje, prijavo in odstranjevanje posnetkov spolnih zlorab otrok (CSAM) na spletu, s čimer bi nadomestila trenutno mešanico prostovoljnih prizadevanj industrije in različnih nacionalnih pravil.

Predlog bi uvedel tako imenovane »naloge za odkrivanje«, s katerimi bi lahko sodišče ali drug neodvisni organ ponudnikom spletnih storitev naložil, da v komunikaciji svojih uporabnikov iščejo znane ali nove posnetke zlorab.

»Najbolj zasebni pogovori vsakega državljana bodo v realnem času pregledani,« opozarjajo v stranki Volt Slovenija. FOTO: Shutterstock

Zagovorniki trdijo, da bi se to izvajalo na omejen in zakonsko določen način. A tu se pojavi ključna tehnična in etična težava: kako takšen nadzor izvajati na platformah, kot sta whatsapp ali signal, ki uporabljata celovito (end-to-end) šifriranje, zasnovano prav za to, da vsebine ne more prebrati nihče razen pošiljatelja in prejemnika?

Tehnološki strokovnjaki po vsem svetu, kot poroča Guardian, so si edini, da to ni mogoče brez temeljnega posega v samo delovanje šifriranja.

Nič več digitalne zasebnosti?

Rešitev, ki jo predvideva uredba, je tako imenovano odjemalsko skeniranje (client-side scanning). To pomeni, da bi se vsebina (sporočila, slike, datoteke) pregledala z avtomatiziranimi filtri neposredno na napravi uporabnika, še preden se šifrira in pošlje.

Nadzor bi se moral izvajati tudi na platformah, kot sta whatsapp ali signal, ki uporabljata celovito šifriranje. FOTO: Damien Meyer/AFP

Kritiki, med njimi organizacija EDRi, to primerjajo z namestitvijo »personalizirane vohunske opreme na telefone milijonov ljudi«, saj bi tak mehanizem v temelju porušil zaupanje v zasebnost digitalne komunikacije.

Orwellowska prihodnost ali nujen ukrep?

Nasprotniki svarijo, da bi sprejetje takšne zakonodaje odprlo vrata v prihodnost, ki spominja na Orwellov roman 1984, kjer je vsakdo pod nenehnim nadzorom.

»Najbolj zasebni pogovori vsakega državljana bodo v realnem času pregledani,« opozarjajo v stranki Volt Slovenija. To po njihovem mnenju ne pomeni le iskanja nezakonitih vsebin, ampak tudi neizogiben vpogled v počitniške fotografije, zaupne poslovne dokumente in vso ostalo zasebno komunikacijo.

Poleg tega izpostavljajo, da bi se podatki lahko stekali k ameriškim podjetjem, kot je Palantir, kjer bi jih uporabili za učenje in izpopolnjevanje sistemov umetne inteligence.

Evropska komisija je uredbo predlagala leta 2022, da bi ustvarila enoten pravni okvir za odkrivanje in odstranjevanje posnetkov spolnih zlorab otrok. FOTO: Shutterstock

»Zakaj potem ne ukinemo tudi papirnatih ovojnic? Če privzamemo, da smo vsi krivi, je potrebno prebirati tudi pisma, še preden jih pošljemo,« je dejal Tilen Drager iz Volt Slovenija in poudaril, da bi uredba kršila 7. in 8. člen Listine EU o temeljnih pravicah, ki varujeta zasebnost in osebne podatke.

Velik strah, ki ga v svojem članku za Guardian izpostavlja novinar Apostolis Fotiadis, je tudi tako imenovano širjenje namena (function creep).

Ko bo sistem za množični nadzor enkrat vzpostavljen, bi ga lahko prihodnje vlade, sklicujoč se na nove grožnje, uporabile tudi za preganjanje drugih kaznivih dejanj, kot so terorizem, kršitve avtorskih pravic ali celo politično nasprotovanje.

Na to nevarnost sta opozorila tudi evropska nadzornika za varstvo podatkov, ki sta v skupnem mnenju zapisala, da bi zakonodaja »lahko postala osnova za dejansko posplošeno in neselektivno pregledovanje vsebine tako rekoč vseh vrst elektronskih komunikacij vseh uporabnikov v EU«.

Tehnološki strokovnjaki so si edini, da nadzor ni mogoč brez temeljnega posega v samo delovanje šifriranja. FOTO: Reuters

Kot navaja Guardian, naj bi neimenovani uradnik Europola celo predlagal, da bi se vsi podatki, pridobljeni s skeniranjem, brez redakcij posredovali organom pregona, saj »lahko tudi nedolžna slika vsebuje informacije, ki bi bile nekoč koristne«.

Takšno razmišljanje pomeni temeljni premik od domneve nedolžnosti k domnevi potencialne krivde vsakega posameznika, so prepričani pri britanskem časniku.

Barbara Pia Hrovat: Do 18. leta je bil spolno zlorabljen vsak šesti športnik

Politično bojišče: Kako kaže v Bruslju?

Kljub alarmantnim opozorilom je usoda predloga še vedno negotova. Kot pojasnjuje agencija AP, so trditve, da bo EU takoj začela pregledovati vsa sporočila, pretirane in zavajajoče, saj je zakonodajni postopek kompleksen in še zdaleč ni končan.

Da bi predlog postal zakon, ga morata v enakem besedilu potrditi tako svet EU (kjer sedijo predstavniki vlad držav članic) kot evropski parlament.

Gre za že tretji poskus uzakonitve množičnega nadzora nad zasebno digitalno komunikacijo. FOTO: Shutterstock

Slednji je, kot poroča EDRi, že konec leta 2023 zavzel odločno stališče, s katerim je zavrnil neselektivno skeniranje in zahteval zaščito celovitega šifriranja, kar predstavlja ključno varovalko v procesu.

Položaj v svetu EU pa je, kot navaja AP, precej bolj zapleten in razdeljen. Trenutno menda večina 15 držav članic, med njimi Francija, Španija in Italija, podpira obvezno skeniranje. Šest držav, vključno z Avstrijo, Nizozemsko in Poljsko, je sporočilo, da zakona v trenutni obliki ne morejo podpreti, medtem ko je šest držav še neodločenih.

Zato je stališče Slovenije, ki se po navedbah stranke Volt namerava vzdržati, tako pomembno, saj lahko prispeva k oblikovanju t. i. blokirne manjšine, ki bi preprečila sprejetje škodljivega stališča.

»Slovenija trenutno pridobiva veliko spoštovanja v mednarodni skupnosti zaradi svojega stališča in posledičnih ukrepov glede konflikta na Bližnjem vzhodu. Za človekove pravice se zavzemamo v tujini. Zakaj ne tudi doma?« se sprašuje Borja Ranzinger iz Volta Slovenija.

Kritiki to primerjajo z namestitvijo »personalizirane vohunske opreme na telefone milijonov ljudi«. FOTO: Shutterstock

Če bo svet EU 14. oktobra kljub vsemu dosegel dogovor o svojem stališču, ga čakajo še zahtevna pogajanja z evropskim parlamentom v procesu, imenovanem »trilog«.

Deliti lokacijo z bližnjimi: izraz (ne)zaupanja ali oblika nadzora?

V teh pogajanjih se bosta soočili dve zelo različni viziji prihodnosti digitalne komunikacije. Dokler instituciji ne bosta uskladili in potrdili povsem enakega besedila, zakon ne more začeti veljati.