Čudoviti barvni svet s ptičje perspektive

Ptice razločijo tudi barve, ki jih ljudje preprosto spregledamo.

Objavljeno
18. junij 2020 06.00
Posodobljeno
18. junij 2020 06.00
Veliko ptic se nam zdi pisanih, a kako pisane so šele same sebi. Foto Shutterstock
Barve se nam zdijo tako samoumevne, da o njih večinoma ne razmišljamo in jih razumemo kot osnovno lastnost sveta, ki nas obdaja. Skladno s tem predvidevamo, da je okolica za vsa živa bitja enako barvita. V resnici pa je vizualna podoba v možganih odvisna od vrste sprejemnikov oziroma fotoreceptorjev v očeh in kolibriji so eni tistih, ki se pri tem precej razlikujejo od ljudi.

Skupina znanstvenikov, ki jih je vodila Mary Caswell Stoddard s Princetona, je z zaporedjem poskusov ugotovila, da drobceni ptiči razločijo tudi barvne kombinacije, kot sta ultravijolično zelena in ultravijolično rdeča.

  • Človeška mrežnica ima receptorje paličnice, ki zaznavajo tri barve.
  • Ptiči in nekatere druge živali imajo še receptorje za ultravijolično svetlobo.
  • Zato vidijo več barvnih kombinacij, ki so zanje lahko samostojne barve.


Na očesni mrežnici imamo dve vrsti receptorjev – paličnice zaznavajo razliko med svetlim in temnim, čepnice razlikujejo barve. Pri zadnjih je ena vrsta občutljivejša na rdečo, druga na zeleno, tretja pa na modro svetlobo. Ptice imajo še četrto vrsto čepnic – receptorjev, ki so občutljivi na ultravijolično svetlobo.

Ekipa pod vodstvom Stoddardove, ki je rezultate raziskave objavila v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, je bila še posebno pozorna na kombinacije barv, ki niso del barvnega spektra. Človeško oko lahko jasno razloči le eno »nespektralno« barvo, to je vijolična, natančneje škrlatna, ki je ni v mavrici in je kombinacija barv z različnih koncev barvnega spektra – zaznamo jo, ko so vzdražene čepnice za modro in rdečo svetlobo. Ptice pa lahko teoretično vidijo pet kombinacij: škrlatno, ultravijolično rdečo, ultravijolično zeleno, ultravijolično rumeno in ultravijolično škrlatno. Ljudje smo v primerjavi s kolibriji barvno slepi, je rezultate povzela vodja raziskave.
 

Poskus s sladko in navadno vodo


Raziskovalci so poskus s širokorepim kolibrijem (Selasphorus platycercus) zasnovali v naravnem okolju, trajal pa je tri leta. »Zavedamo se, da so bile najbolj natančne raziskave o zaznavanju barv pri ptičih opravljene v laboratoriju, toda tako lahko izgubimo pogled na celotno sliko, kako ptiči uporabljajo barve v vsakodnevnem življenju. Prav kolibriji so zelo primerni za takšno raziskavo, saj si pašo izbirajo glede na barve cvetov, zato jih ni bilo težko izuriti za potrebe raziskave,« je povedala Stoddardova.

Ekipa je kolibrijem pripravila dve pojilnici, v prvi je bila sladka, v drugi pa navadna voda. Vsaka je bila opremljena z led svetilko, ki je lahko oddajala širok spekter svetlobe, vključno z ultravijoličnim in nespektralnimi kombinacijami, kot je ultravijolično zelena. Raziskovalci so pojilnice pogosto prestavljali in s tem preprečili, da bi ptice sladko vodo izbirale glede na lokacijo. S kontrolnimi poskusi so izključili možnost, da se kolibriji pri izbiri zanašajo na vonj oziroma kakšen zunanji znak.

»Ultravijolično zelena in zelena svetilka, ki smo ju postavili ob pojilnici, sta se nam zdeli popolnoma enaki, toda kolibriji so vedno znova izbrali tisto, pri kateri je bila sladka voda.«



Pri vsaki ponovitvi poskusa so se ptice po nekaj urah naučile nezmotljivo izbrati svetilko z barvo, ob kateri je bila pojilnica s sladko vodo. Tako so raziskovalci dokazali, da kolibriji razločijo škrlatno, ultravijolično zeleno, ultravijolično rdečo in ultravijolično rumeno barvo.

»Prizor je bil res poseben,« je poskuse komentiral doktorski študent Harold Eyster, ki je sodeloval pri raziskavi. »Ultravijolično zelena in zelena svetilka, ki smo ju postavili ob pojilnici, sta se nam zdeli popolnoma enaki, toda kolibriji so vedno znova izbrali tisto, pri kateri je bila sladka voda.«


image
AFP Veliko ptic se nam zdi pisanih, a kako pisane so šele same sebi. Foto Luis Acosta/AFP
Le kakšen je njihov barvni svet?


Čeprav je poskus dokazal, da ptice razločijo več barv kot človek, pa je težje ugotoviti, kakšen je pravzaprav njihov barvni svet. »Nemogoče je vedeti, kako ptice v resnici vidijo te barve. Samo ugibamo lahko, ali je na primer ultravijolično rdeča za kolibrije le mešanica omenjenih barv ali pa jo vidijo kot povsem samostojno barvo,« je povedal še eden od sodelujočih v raziskavi, Ben Hogan s Princetona. »Travniki okoli mesta Gothic v Koloradu, kjer smo izvajali poskuse, so se nam zdeli prav osupljivo pisani, a ob tem smo se vedno opomnili, kako pisane jih morajo videti šele kolibriji.«

»Sposobnost razločevanja štirih barvnih skupin se je pri nekaterih vretenčarjih razvila že zelo zgodaj v evoluciji,« je povedala Stoddardova. »Takšen razpon vida je značilen za ptice, veliko rib in plazilcev, skoraj zagotovo so ga imeli tudi dinozavri. Predvidevamo, da sposobnost zaznavanja nespektralnih barv ni samo lastnost kolibrijev, ampak jo najdemo še pri marsikateri drugi živalski vrsti.«