Nobelova nagrada za imunske varnostnike

Močan imunski sistem telesa je treba uravnavati, sicer lahko napade naše lastne organe. Mary E. Brunkow, Fred Ramsdell in Šimon Sakaguči so prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za leto 2025 za svoje revolucionarno odkritje na področju periferne imunske tolerance, ki preprečuje, da bi imunski sistem škodoval telesu, so sporočili iz Nobelovega odbora Karolinskega inštituta. Nagrajenci so identificirali »varnostnike« imunskega sistema, regulatorne T-celice, ki preprečujejo, da bi imunske celice napadale naše lastno telo.

»Njihova odkritja so bila odločilna za naše razumevanje delovanja imunskega sistema in razlogov, zakaj se pri vseh nas ne razvijejo resne avtoimunske bolezni,« je v obrazložitvi nagrade poudaril Olle Kämpe, predsednik Nobelovega odbora.

Mary E. Brunkow je bila rojena leta 1961, doktorirala je na Univerzi Princeton v ZDA, zdaj je zaposlena na Inštitutu za sistemsko biologijo v Seattlu. Fred Ramsdell je bil rojen leta 1960, doktoriral je na Univerzi v Los Angelesu, zdaj je znanstveni sodelavec podjetja Sonoma Biotherapeutics v San Franciscu. Šimon Sakaguči pa je bil rojen leta 1951. Doktoriral je na Univerzi v Kjotu na Japonskem, zdaj je izredni profesor v Centru za raziskave na področju imunologije Univerze v Osaki. 

Thomas Perlmann, generalni sekretar Nobelovega odbora, je na novinarski konferenci povedal, da je z veselo novico priklical le Sakagučija, ki je bil izjemno hvaležen, Američana pa sta verjetno še spala. »Imamo njihove telefonske številke, a verjetno imajo naprave utišane,« je dejal. 

Thomas Perlmann je pred razglasitvijo nagrade priklical le japonskega raziskovalca. FOTO: Jonathan Nackstrand/AFP

Japonski imunolog Šimon Sakaguči upa, da bo Nobelova nagrada pripomogla k nadaljnjemu napredku raziskav in oskrbe bolnikov. Pojasnil je, da bi lahko nadaljnje študije človeškega imunskega sistema, tako njegove krepitve kot zaviranja, vodile do metod preprečevanja in zdravljenja bolezni, kot sta rak in zavrnitev pri presajenih organih. »Verjamem, da obstajajo rešitve tudi za bolezni, ki jih je trenutno težko zdraviti, da bodo neizogibno najdena učinkovita zdravljenja in da bodo odkriti tudi preventivni ukrepi,« je dejal 74-letni profesor na univerzi v Osaki. Dodal je, da je bila nagrada prijetno presenečenje.

T-celice

Brez imunskega sistema bi ljudje kar hitro izginili z obličja planeta, saj je to naš glavni ščit pred tisočimi mikrobi, ki napadajo naše telo. Mikrobi vseskozi spreminjajo svoje delovanje, da bi se pretihotapili v celice, hkrati pa ima naš imunski sistem še »napako«, da napade tudi lastno telo. Kako torej imunski sistem določi, kaj naj napade in kaj naj brani?

Prvo ključno odkritje je Japoncu uspelo leta 1995. »Takrat je bilo veliko raziskovalcev prepričanih, da se imunska toleranca razvije le zaradi eliminacije potencialno škodljivih imunskih celic prek procesa, imenovanega centralna toleranca. Sakaguči je pokazal, da je imunski sistem bolj zapleten, in odkril doslej neznano vrsto imunskih celic, ki ščitijo telo pred avtoimunskimi boleznimi,« so pojasnili v obrazložitvi.

Do drugega ključnega odkritja sta Američana prišla leta 2001, ko sta predstavila razlago, zakaj je bila določena vrsta miši posebej dovzetna za avtoimunske bolezni. Odkrila sta, da imajo miši mutacijo v genu, ki sta ga poimenovala Foxp3. Pokazala sta tudi, da mutacije v človeškem ekvivalentu tega gena povzročajo resno avtoimunsko bolezen IPEX (imunska disregulacija, poliendokrinopatija, enteropatija, X-vezan sindrom). Gre za zelo redko bolezen, največkrat se kaže z avtoimunsko enteropatijo, dermatitisom in avtoimunsko endokrinopatijo (najpogosteje sladkorno boleznijo tipa 1), vendar obstajajo tudi druge oblike.

Dve leti kasneje je Šimonu Sakagučiju uspelo povezati ta odkritja. »Dokazal je, da gen Foxp3 uravnava razvoj celic, ki jih je identificiral leta 1995. Te celice, zdaj znane kot regulatorne T-celice, nadzorujejo druge imunske celice in zagotavljajo, da naš imunski sistem tolerira lastna tkiva.«

V obrazložitvi so pri Nobelovem odboru še poudarili, da so odkritja nagrajencev sprožila razvoj področja periferne tolerance in spodbudila razvoj medicinskih zdravljenj raka in avtoimunskih bolezni. To lahko vodi tudi k uspešnejšim presaditvam. Več teh zdravljenj je trenutno v fazi kliničnih preskušanj.

Posnetek razglasitve:

Lani sta nagrado prejela ameriška znanstvenika Victor Ambros in Gary Ruvkun za odkritje nove vrste kratkih molekul - mikro RNK - in njihove vloge pri uravnavanja izražanja genov. Odkritje bi lahko bilo pomembno za razvoj varnega in učinkovitega genskega zdravljenja.

Milijon evrov

Z razglasitvijo dobitnikov nagrade za medicino seje  v Stockholmu začel teden razglasitev letošnjih Nobelovih nagrad. V torek bo v Stockholmu sledila razglasitev dobitnikov nagrade za fiziko, v sredo za kemijo, v četrtek za literaturo, zadnje, za ekonomijo, pa 13. oktobra.

Prve Nobelove nagrade – za medicino, fiziko, kemijo, literaturo in mir – so bile podeljene leta 1901, pet let po Nobelovi smrti. Leta 1968, ko je švedska centralna banka praznovala 300. obletnico, je ustanovila nagrado za ekonomske znanosti v spomin na Alfreda Nobela z donacijo Nobelovi fundaciji. 

Vsaka nagrada je danes vredna 11 milijonov švedskih kron ali skoraj milijon evrov, poleg tega nagrajenci dobijo zlato medaljo in diplomo ter seveda večno slavo. Nagrado si lahko delijo do trije dobitniki. Nobelove nagrade nagrajencem podelijo vsako leto 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nagrado za mir podeljuje predsednik Norveškega Nobelovega odbora v Oslu, preostale nagrade pa švedski kralj v koncertni dvorani v Stockholmu.