Danes fisija, v prihodnosti fuzija

Julijan Peric je doktorski študent fizike na UL FMF in mladi raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko na IJS.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pri svojem delu najraje uporabljam obsevalno napravo Katana, ki sva jo s kolegom dr. Domnom Kotnikom postavila v raziskovalnem reaktorju Triga na Institutu »Jožef Stefan«. Z njo pošljemo vodo v bližino jedrskega reaktorja in preučujemo, kakšna se vrne.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem aktivacijo vode v prihodnjih fuzijskih reaktorjih, kot je raziskovalni reaktor Iter, ki ga gradijo v južni Franciji. Ko je voda obsevana z nevtroni, postane radioaktivna in pri tem seva, zato je treba okrog hladilnega sistema v jedrskih reaktorjih postaviti ščit. Kakšen ščit hladilnega sistema je primeren za varno obratovanje, je vprašanje, na katero poskušam odgovoriti.

Slovenski raziskovalci razvili napravo, pomembno za razvoj fuzije

Zakaj imate radi znanost?

Ker se lahko sprehajam po poti neznanega in z vsakim korakom odkrivam kaj novega.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Ne vem, ali je to dobro ali slabo ... ampak moje delo je del prizadevanja, da bi lahko dobili skoraj neskončno količino čiste energije iz fuzijskih elektrarn. Omogočilo bi varno delovanje »Sonca« na Zemlji.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Fizika mi je bila vedno pri srcu, da bom postal raziskovalec, pa nisem vedel skoraj do konca podiplomskega študija, ko sem se prijavil na mesto mladega raziskovalca. Če sem prav iskren, se še zdaj ne zavedam prav dobro, da opravljam tako spoštovan poklic.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Skozi celotno izobraževanje me je spremljal šport in prav posebno mesto je vedno imelo alpsko smučanje. Tako se poleg raziskovanja ukvarjam še s poučevanjem alpskega smučanja. V Smučarski zvezi Slovenije sem vodja promocijsko-izobraževalne vrste pri Združenju učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije in se ukvarjam s kaljenjem novih strokovnih kadrov na tem področju. V podjetju Elan sem testni smučar v razvoju novih smuči za smučanje na urejenih terenih.

Od izobraževanj za NEK do raziskav za Cern in Iter

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Integriteta. Takšen odnos krepi zaupanje znanstvene skupnosti in širše družbe v znanost ter dokazuje, da v svetu, kjer se pogosto zdi, da se vse vrti okoli denarja, še vedno obstajajo načela in ljudje, ki si iskreno prizadevajo delati dobro.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Fuzija, ki bo odprla velike količine brezogljične energije in omogočila družbi prihodnji pospešen razvoj.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne bi, saj imam preveč rad Zemljo in ljudi na njej. Verjamem, da me tu čaka še ogromno doživetij in raziskovanja.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na jedrsko energijo: danes in v bližnji prihodnosti na fisijo, v bolj oddaljeni prihodnosti pa na fuzijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Rad bi šel na kavo z Isaacom Newtonom. Bil je izjemno radoveden, drzen v razmišljanju in sposoben videti povezave tam, kjer jih drugi niso. Mislim, da bi bila kava z njim polna nepričakovanih idej, zahtevnih vprašanj in zanimivih pogledov na svet.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam film Varuhi formule (Čuvari formule) režiserja Dragana Bjelogrlića, ki je bil posnet tudi na našem jedrskem reaktorju. Film prikazuje zamolčani jedrski incident v Jugoslaviji ter poudari izjemno človeško plat zgodbe, ko so nekateri ljudje pripravljeni narediti vse, da bi pomagali drugim.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Presenetilo bi vas, da so ionizirajočemu sevanju veliko bolj izpostavljeni vodniki v jamah in piloti kot pa delavci v jedrskih objektih, med katere spada tudi raziskovalni reaktor Triga z obsevalno napravo Katana.