»Delamo svetovno primerljivo znanost«

Najvišje nagrade za znanstvenike: Podelili dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo in tri za vrhunske dosežke ter šest priznanj.

Objavljeno
20. november 2019 21.00
Posodobljeno
21. november 2019 07.55
Zoisovi in Puhovi nagrajenci 2019. Foto Leon Vidic
Osemnajst vrhunskih raziskovalcev je v Unionski dvorani v Ljubljani prejelo priznanja za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. Najvišje priznanje, Zoisova nagrada za življenjsko delo, je pripadlo Alenki Šelih in Josipu Globevniku, Puhova nagrada za življenjsko delo pa Marku Jagodiču.

Odbor Republike Slovenije za podelitev teh nagrad in priznanj ni imel lahke naloge, ko je izbiral nagrajence, je poudaril njegov predsednik dr. Janez Plavec. Na javni razpis je prispelo 62 vlog s 85 kandidati za nagrade. »Podroben pregled so opravile strokovne komisije, ki so prejete vloge obravnavale po strokovnih področjih – humanistika in družboslovje, naravoslovje in matematika, vede o živem in tehnika – in po vrsti nagrad, torej za Zoisovo in Puhovo nagrado za življenjsko delo ter za priznanje ambasador znanosti. Vsako vlogo smo temeljito pretehtali glede na izvirnost dosežkov, pomen prispevka k znanosti, aktualnosti in izvirnosti idej, ki naj pomenijo in omogočajo nadaljnji razvoj znanosti na posameznem področju doma in v tujini. Element, ki prispeva k odločitvi, pa je tudi kvaliteta in količina objav v vrhunskih revijah in njihova odmevnost.«

Odločitve so sprejeli soglasno in tako odločili, da podelijo 14 nagrad 16 znanstvenikom in (le) dvema znanstvenicama. »Po kandidaturah za Zoisove in Puhove nagrade, ki smo jih prejeli na letošnji javni razpis, in še posebej po pregledu opusa nagrajencev bi lahko sklepali, da v Sloveniji delamo svetovno primerljivo znanost,« pravi Plavec.

»Želim si, da bi se znanstveniki v naši državi čutili spoštovane, čeprav tega ne povemo dovolj jasno. Velika večina vseeno razume, da če želimo napredovati kot država, družba ali kot narod, moramo biti dovolj kompetentni. Pogoj za to pa je, da smo bolj izobraženi, inovativni in radovedni,« je nadaljeval slavnostni govornik na podelitvi Dejan Židan, predsednik državnega zbora. A dejstvo je, da Slovenija še vedno zelo zaostaja za najrazvitejšimi po tem, koliko proračunskih sredstev namenja za raziskovalno dejavnost. Židan je tako v govoru izpostavil, da se vsi zavedajo, da je to pot treba spremeniti in pomagati znanosti, da bo lahko pomagala slovenskemu gospodarstvu. 

Nagrado za življenjsko delo so prejeli Alenka Šelih, Josip Globevnik in Marko Jagodič.
Nagrada za vrhunske dosežke je pripadla Nives Ogrinc, Enesu Pasalicu, Denisu Arčonu in skupini, v kateri so Hubert Kosler, Erih Arko, Damjan Širaj, Matija Jezeršek in Niko Herakovič.
Prejemniki Zoisovih priznanj so Jurij Lah, Boris Rogelj, Boštjan Brešar, Matevž Dular, Miha Ravnik in Matjaž Dolšek.
Priznanje ambasador znanosti je prejel Marc L. Greenberg.

 

Nagrade za življenjsko delo


Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejela dr. Alenka Šelih, profesorica ljubljanske pravne fakultete, ki že več kot pet desetletij raziskuje in razvija kazenskopravno in kriminološko znanost. Njeno znanstveno vodilo je: urediti državno represivno odzivanje na različna deviantna ravnanja tako, da bo kazensko pravo notranje uravnotežen, pravičen, racionalen in učinkovit sistem. Njeno raziskovalno delo je pustilo poseben pečat na področju mladoletniškega sodstva in zaščite otrok pred nasiljem. Vodila je več kot 20 raziskav in z njihovimi ugotovitvami in znanstvenimi razpravami utirila pot uvajanju novosti v kaznovalno pravo. Nosilna usmeritev je, da se je treba na kriminaliteto odzivati racionalno in humano. Vseskozi je bila tudi sodelavka inštituta za kriminologijo, ki ga je vodila od leta 1993 do 2004 in tudi tako bistveno prispevala k razvoju kriminologije v Sloveniji.

Dr. Josip Globevnik je Zoisovo nagrado za življenjsko delo dobil za raziskave kompleksnih analiz. Je vodilni slovenski strokovnjak te veje matematične analize. Okoli njega se je oblikovala raziskovalna skupina, ki je jedro programske skupine Analiza in geometrija na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko. Globevnik je vseskozi sledil novim raziskovalnim trendom in je bil v karieri na vrsti daljših gostovanj na uglednih tujih univerzah in raziskovalnih ustanovah, še posebej v ZDA. Njegovo raziskovalno delo je bilo pionirsko na več področjih in je vodilo v nove smeri raziskovanja, ki so danes zelo aktualne. Številnim mladim matematikom je pomagal odpirati vrata v svet s spodbujanjem in priporočili za študij na dobrih tujih univerzah. Ta njegov prispevek k razvoju slovenske znanosti je prav tako pomemben kot vrhunski raziskovalni dosežki, so zapisali v utemeljitvi.

Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejel dr. Marko Jagodič, ki je že več kot 50 let ena od vodilnih osebnosti v razvoju elektrotehnike, še posebej telekomunikacijske stroke v Sloveniji. Njegovi izjemni znanstveni izsledki so povezani s prebojnim uvajanjem mikroelektronskih vezij v telefonske centrale že leta 1980, ki so bili dosežek tudi v svetovnem merilu. Posledice pogumnih in inovativnih odločitev nagrajenca so vodile v tehnološki preboj slovenske telekomunikacijske industrije po letu 1990, ko je deloval kot direktor razvoja v podjetju Iskratel. Dolgo je bil tudi predstavnik Slovenije v mednarodni telekomunikacijski zvezi (ITU), ki mu je za več kot 50 let sodelovanja lani podelila zlato priznanje.
 

Nagrade za vrhunske dosežke


Odbor je podelil tudi tri Zoisove in Puhovo nagrado za vrhunske dosežke. Dr. Nives Ogrinc z Inštituta Jožef Stefan je prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke za interdisciplinarno uporabo stabilnih izotopov lahkih in težjih elementov v fizikalni kemiji, ekologiji, metrologiji, živilstvu in arheologiji. Najobsežnejše raziskave je izvedla pri študiju kroženja ogljika v vodnih okoljih in s tem povezanih podnebnih sprememb. Pomemben rezultat njenega dela je ugotovitev, da Tržaški zaliv kljub povečanju koncentracij CO2 v atmosferi še ni izpostavljen procesom zakisanja. Sodelovanje z arheologi pa je privedlo do novih spoznanj o razvoju in načinu življenja naših prednikov, ki so velik prispevek k bogatenju slovenske in svetovne kulturne dediščine.

Mednarodno priznan matematik dr. Enes Pasalic raziskovalno deluje na področju kriptografije in informacijske varnosti, torej na področju matematike, ki je med najbolj neposredno uporabnimi. Ključno je namreč za zagotavljanje zasebnosti komunikacij, za varno hrambo podatkov in podobne aktualne teme sodobne družbe. Sodeloval je pri razvoju novega šifrirnega standarda, ki so ga uporabili v mobilnem omrežju 3G. Od lani na primorski univerzi vodi center za kriptografijo.

Tretji nagrajenec za vrhunske dosežke je dr. Denis Arčon, redni profesor fizike na ljubljanski univerzi in znanstveni svetnik na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se s sistemi s koreliranimi elektroni, superprevodniki in magnetnimi spojinami, katerih fazne diagrame raziskuje z različnimi magnetnoresonančnimi metodami. V zadnjem obdobju se je posvetil kvantnemu magnetizmu. Izjemen dosežek je njegova zahtevna raziskava kvantne spinske tekočine v tantalovem disulfidu, ki jo je pred mnogo leti napovedal nobelovec Phil Anderson. V članku, objavljenem v reviji Nature Physics, kot vodilni avtor opisuje niz zahtevnih raziskav, kjer so dokazi za njen obstoj prvič nedvoumni, zato je članek po objavi požel veliko pozornosti v svetu.

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke v industrijski robotski tehnologiji so si razdelili dr. Hubert Kosler, Erih Arko, Damjan Širaj iz podjetja Yaskawa ter dr. Matija Jezeršek in dr. Niko Herakovič z ljubljanske fakultete za strojništvo. S sodelovanjem so dosegli vrhunske rezultate pri vpeljavi novih znanstvenih dognanj v razvoj in proizvodnjo industrijskih robotskih tehnologij. Po uspešni realizaciji raziskovalnih dosežkov na trgu je ta skupina raziskovalcev in inženirjev pridobila tolikšno zaupanje Yaskawe Electric iz Japonske, da so jim zaupali načrtovanje prve tovarne robotov v Evropi, ki torej stoji in obratuje v Sloveniji. Z novimi 150 visokokvalificiranimi delovnimi mesti bo po dosedanjih predvidevanjih proizvodnja do leta 2022 dosegla 6000 robotov v vrednosti približno 100 milijonov evrov na leto.


 

Šest Zoisovih priznanj in priznanje ambasador znanosti


Zoisova priznanja so prejeli dr. Jurij Lah za izvirne dosežke v fizikalni biokemiji, dr. Boris Rogelj za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije, dr. Boštjan Brešar za dosežke v teoriji grafov, dr. Matevž Dular za pomemben prispevek k razumevanju pojava kavitacije, dr. Miha Ravnik za pomembne dosežke v fiziki mehkih snovi in dr. Matjaž Dolšek za znanstvene dosežke v potresnem inženirstvu.

Priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije pa so podelili dr. Marcu L. Greenbergu, profesorju na univerzi v Kansasu, ki pooseblja skrb za poučevanje slovenščine v vseh njenih razsežnostih. Napisal je prvo monografijo o slovenskem zgodovinskem glasoslovju, ki je to znanstveno disciplino postavila na svetovni zemljevid raziskovanja. Ustvaril je tudi priročno slovensko slovnico, ki je nepogrešljiv vir informacij za vse, ki se učijo slovenščine na tujih univerzah. Med njegove pomembne dosežke pri promociji slovenske znanosti v mednarodnem prostoru sodi tudi soustanoviteljstvo in souredništvo mednarodne znanstvene revije Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies.

-------------
Avtorica je zaposlena v Delovnici