Delo vpliva na naše zdravje, odnose, energijo in identiteto

Doc. dr. Amadeja Lamovšek je raziskovalka na Katedri za management in organizacijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Moja kužika Giny, francoski buldog brez repa. Seveda ni znanstveni instrument, je pa najučinkovitejša antistresna naprava z mehkimi uhlji.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem, kako lahko v digitalni dobi delo oblikujemo tako, da koristi tako organizacijam kot zaposlenim. Zanima me, kaj se dogaja z našim počutjem, spanjem, ustvarjalnostjo in učinkovitostjo ..., ko delamo na fizični lokaciji organizacije, na daljavo ali lovimo nekaj vmes. Sodelujem pri projektu o digitalnih nomadih (e-Wanderlust) in projektu, kjer proučujemo povezave med delom in spanjem. Torej iščem načine, kako narediti delo bolj smiselno, prožno in človeško, tudi v časih klicev po zoomu, obvestil opolnoči in stalne povezanosti. V okviru platforme humanizing digital work želim skupaj s kolegi poljudno povzeti naše ugotovitve.

Zakaj imate radi znanost?

Ker mi omogoča, da svojo radovednost spremenim v poklic. In ker je to okolje, kjer je vprašanje »zakaj« bolj cenjeno od odgovora »ker tako piše v navodilih«. Poleg tega imam rada skupinsko delo (več glav res več ve) in obožujem stalno učenje ter dejstvo, da noben dan ni povsem enak.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Bolj humane in prilagodljive oblike dela, takšne, ki spoštujejo ljudi, ne le ciljev. Želim, da raziskave postanejo praktična orodja za vodje in zaposlene, ki si želijo delovati bolj smiselno in z občutkom. Zavzemam se tudi za širšo uvedbo kakovostnega dela na daljavo, posebej za znanjske delavce. Morda se moje delo ne sliši tako »kul«, kot je na primer iskanje zdravila za bolezni, a je pomembno. V času izgorelosti potrebujemo delo, ki se prilagaja nalogam, ljudem in življenju. Navsezadnje je vesel in zdrav zaposleni dragocen tudi za družbo.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Umetna inteligenca, ne zato, ker bi verjela, da bo nadomestila ljudi, ampak ker nas postavlja pred ključno vprašanje: kaj pomeni ostati človek v digitalnem svetu? Verjamem, da lahko močno izboljša naše delo in življenje, če jo uporabljamo pametno, kot orodje, ki nam služi. Rutinske in ponavljajoče se naloge lahko prepustimo njej, mi pa si s tem ustvarimo več prostora za tisto, kar najbolje zmoremo ljudje: ustvarjalnost, empatijo, odnose, razmislek. In prav v tem bo prihodnost: v sodelovanju, ne tekmovanju, med človekom in tehnologijo.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Amy Edmondson. Njene raziskave o psihološki varnosti in učenju v timih so mi zelo blizu, predvsem zato, ker znanosti ne postavlja na piedestal, ampak jo prinaša tja, kjer jo najbolj potrebujemo: v vsakdanjo prakso ljudi in organizacij. Mislim, da bi bil pogovor poln idej, konkretnih primerov in tistih drobnih uvidov, ki ti ostanejo v glavi še dolgo po tem, ko odideš iz kavarne. In če bi pogovor nanesel na to, kako izboljšati timsko dinamiko med digitalnimi nomadi ali zakaj včasih ne spimo po napornih klicih po zoomu, bi verjetno ostali še za drugo kavo.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Že od malega sem rada raziskovala in se učila, najprej z drobnogledom po vrtu, kasneje s knjigami, članki in (pre)več zavihki v brskalniku. Vedno me je zanimalo precej različnih stvari, zato sem hitro ugotovila, da raziskovanje omogoča prav to: postavljati vprašanja, iskati odgovore in se nenehno učiti. Rada sprejemam izzive in znanost mi jih ponuja ravno prav.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Trenutno treniram v disciplini »1001 sprehod« s partnerjem, novorojeno hčerkico in psičko. Rada sem aktivna, največkrat v naravi, kjer si spočijem glavo. Včasih sem igrala kitaro in hodila na karate, danes pa svoj ritem usklajujem z otroškimi pesmicami, skupnimi aktivnostmi in kuhanjem, kar je pogosto bolj raziskovalni proces kot sledenje receptu. Rada potujem, spoznavam druge kulture in poslušam podkaste o življenju, psihologiji in delu. Življenje zame ostaja polno malih eksperimentov, tudi ko ni uradno znanstveno.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Vsekakor rastna miselnost. Prepričanje, da lahko z odprto glavo in srčno radovednostjo ves čas rastemo in se učimo, ne samo iz knjig in podatkov, ampak tudi iz pogovorov, izkušenj in vsakdanjih opazovanj. Pomembni so tudi ustvarjalnost in sodelovanje, ker najboljše ideje pogosto nastanejo v dobri družbi, ter smisel za humor, ki poskrbi, da je pot raziskovanja lahkotnejša in bolj igriva.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Seveda, če bi bil zraven prostor še za mojo družino. Sama znam spakirati in se znajdem tudi v neznanem, ampak življenje je pač lepše, če ga deliš z ljudmi (in kužki), ki jih imaš rad. Pa upam, da imajo Marsovci posluh za sprehode, radovedna vprašanja in prijazen pogovor, potem bi bilo potovanje skoraj kot doma, samo z malo več zvezdami.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na sonce, ker je zanesljiv, obnovljiv in vsak dan tam, tudi ko ga ne vidimo. In na pametno shranjevanje energije, ki bo omogočilo, da to naravno bogastvo resnično izkoristimo. A poleg tega stavim še na en vir, ki ga premalokrat omenjamo: na moč skupnosti. Tehnološke rešitve že imamo, zdaj potrebujemo še pogum za sodelovanje, povezovanje in skupno vizijo. Energija prihodnosti bo trajnostna … in kolektivna.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Ker veliko časa preživim za zasloni, najraje posežem po knjigah, te so zame tudi način odklopa in priložnost za globlji razmislek. Med tistimi, ki so mi ostale v spominu: Obkrožen z idioti (Thomas Erikson) – pomaga razumeti različne tipe osebnosti in bolje sodelovati z drugimi; Atomske navade (James Clear) – ponudi preprost način za velike spremembe z majhnimi koraki; Give and Take (Adam Grant) pa pokaže, zakaj so tisti, ki se altruistično razdajajo, pogosto najuspešnejši. Rada imam knjige, ki združujejo znanost z življenjem, in te tri to naredijo odlično.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da delo ni nekaj, kar pač je, temveč nekaj, kar lahko in moramo oblikovati. Včasih se zdi samoumevno, kot da gre zgolj za urnike, naloge in rezultate. A ko pogledamo od blizu, koliko težav imajo zaposleni in vodje z izgorelostjo, pomanjkanjem smisla, slabo komunikacijo ali motnjami spanja, hitro postane jasno, da ni tako.

Delo ni zgolj opravilo, ampak vsakodnevna izkušnja, ki vpliva na naše zdravje, odnose, energijo in identiteto. Presenetljivo pa je, da lahko že način, kako ti nekdo da nalogo ali pošlje elektronsko sporočilo ob 22. uri, vpliva na različne stvari, tudi na tvoj spanec. Dobra novica? Z majhnimi, premišljenimi spremembami v načinu organizacije, komunikaciji ali kulturi lahko izboljšamo ogromno stvari. Tudi (in predvsem) za ljudi.