Dim iz avstralskih požarov bo obkrožil Zemljo
Kako natančno bo dim vplival na atmosfero, strokovnjaki še ugotavljajo.
Odpri galerijo
Dim nad Avstralijo FOTO: NASA Earth Observatory
Dim, ki ga proizvajajo požari v Avstraliji, bo obkrožil Zemljo vsaj enkrat, pravijo strokovnjaki pri ameriški vesoljski agenciji Nasa. Avstralija je v plamenih že nekaj mesecev, pogoji za širjenje ognja so idealni, saj ponekod že več mesecev vlada suša, svoje dodajo visoke temperature in močan veter. Kot so sporočili iz Nase, je dim, ki je nastal ob požarih na prvi letošnji dan, do osmega januarja prepotoval že pol Zemlje.
V Nasinem centru Goddard so pojasnili, da trenutna kombinacija izjemne vročine in suše vodi v oblikovanje nenavadno visokega števila tako imenovanih »ognjenih« oblakov ali pirokumulonimbusov. Iz njih se tvorijo nevihte, ki jih sprožajo požari, ko se pepel, dim in prah dvigujejo. Ob tem se začne ta mešanica hladiti in oblikujejo se oblaki, podobni navadnim nevihtnim oblakom, a brez padavin. Takšni oblaki, kot so zapisali na spletni strani Evropske vesoljske agencije, lahko predstavljajo veliko nevarnost za pilote, ki se iz zraka borijo s požari, seveda pa nevihte lahko netijo nove in nove požare.
Pirokumulusni ali pirokumulonimbusni oblaki so sicer pogost pojav, so še dodali pri Esi, vendar bi lahko trenutno dogajanje tako po številu kot moči takšnih nevihtnih oblakov nad Avstralijo postavilo rekorde. Samo v zadnjem tednu decembra in prvem tednu januarja so znanstveniki našteli več kot 20 ognjenih neviht.
Takšne nevihte pripomorejo, da se dim in pepel dvigneta tudi do 16 kilometrov visoko, to je do stratosfere, tam pa lahko odpotujejo na tisoče kilometrov od vira. Kako natančno ta dim vpliva ali na ohlajanje ali segrevanje ozračja, oblikovanje oblakov in drugih vremenskih pojavov, strokovnjaki še preučujejo. Glede na napovedi, da bo takšnih požarov zaradi segrevanja ozračja vse več, je to znanje skorajda nujno.
Vulkanski pepel, ki doseže stratosfero, namreč povzroča ohlajanje še mesece po izbruhu, dim gozdnih požarov pa je drugačne sestave, več je črnega ogljika kot sulfatov. Pri Esi so še zapisali, da lahko dim tako visoko vpliva tudi na stratosferski ozon.
Dim tudi spremeni barvo neba. Videli smo, kako je nebo oranžno nad Avstralijo in Novo Zelandijo, kjer so se rjavkasto obarvali tudi ledeniki in vršaci ob spuščanju vsebine dima na tla. Mesta v Avstraliji imajo posledično zelo poslabšano kakovost zraka.------
Preberite še: Srce parajoče fotografije trpečih avstralskih živali
Dež končno prinesel nekaj upanja avstralskim gasilcem
V primežu ognjenih zubljev
Dež končno prinesel nekaj upanja avstralskim gasilcem
V primežu ognjenih zubljev
V Nasinem centru Goddard so pojasnili, da trenutna kombinacija izjemne vročine in suše vodi v oblikovanje nenavadno visokega števila tako imenovanih »ognjenih« oblakov ali pirokumulonimbusov. Iz njih se tvorijo nevihte, ki jih sprožajo požari, ko se pepel, dim in prah dvigujejo. Ob tem se začne ta mešanica hladiti in oblikujejo se oblaki, podobni navadnim nevihtnim oblakom, a brez padavin. Takšni oblaki, kot so zapisali na spletni strani Evropske vesoljske agencije, lahko predstavljajo veliko nevarnost za pilote, ki se iz zraka borijo s požari, seveda pa nevihte lahko netijo nove in nove požare.
Pirokumulusni ali pirokumulonimbusni oblaki so sicer pogost pojav, so še dodali pri Esi, vendar bi lahko trenutno dogajanje tako po številu kot moči takšnih nevihtnih oblakov nad Avstralijo postavilo rekorde. Samo v zadnjem tednu decembra in prvem tednu januarja so znanstveniki našteli več kot 20 ognjenih neviht.
Širjenje dima FOTO: NASA Earth Observatory
Takšne nevihte pripomorejo, da se dim in pepel dvigneta tudi do 16 kilometrov visoko, to je do stratosfere, tam pa lahko odpotujejo na tisoče kilometrov od vira. Kako natančno ta dim vpliva ali na ohlajanje ali segrevanje ozračja, oblikovanje oblakov in drugih vremenskih pojavov, strokovnjaki še preučujejo. Glede na napovedi, da bo takšnih požarov zaradi segrevanja ozračja vse več, je to znanje skorajda nujno.
Vulkanski pepel, ki doseže stratosfero, namreč povzroča ohlajanje še mesece po izbruhu, dim gozdnih požarov pa je drugačne sestave, več je črnega ogljika kot sulfatov. Pri Esi so še zapisali, da lahko dim tako visoko vpliva tudi na stratosferski ozon.
Dim tudi spremeni barvo neba. Videli smo, kako je nebo oranžno nad Avstralijo in Novo Zelandijo, kjer so se rjavkasto obarvali tudi ledeniki in vršaci ob spuščanju vsebine dima na tla. Mesta v Avstraliji imajo posledično zelo poslabšano kakovost zraka.
