Dinozavri so legli jajca z mehko lupino

Znanstveniki so odkrili prve fosile dinozavrovih jajc z mehko lupino – našli so jih v Argentini in Mongoliji, pripadala pa so različnima vrstama. Odkritje nakazuje, da so prvi dinozavri legli jajca z mehko lupino, šele nato s trdo, in še, da so se, kar se tiče reprodukcije, obnašali kot nekateri moderni plazilci, ki jajca zakopljejo pod zemljo in ne čakajo, da se mladiči izvalijo, kot to počnejo ptice, ki so edine živeče neposredne potomke dinozavrov.
 
Kalcitna lupina omogoča pticam, da brez težav sedijo na njih in ne poškodujejo ploda. Paleontologi so mnenja, da so bili tudi dinozavri takšni starši, a vsi fosili, ki so potrjevali to teorijo, so izvirali iz obdobja krede, ko je bila njihova evolucija v pozni fazi. Našli so le malo takšnih ostankov pradavnine. Razlog za to bi torej lahko bil v tem, da so prvi predstavniki teh živali legli takšna, ki se težje ohranijo.


 
»Odkritje kaže, da so najbolj primitivni oziroma prvi predstavniki dinozavrov jajca z mehko lupino najverjetneje zakopali v pesek ali vegetacijo. S tem pa lahko razložimo tudi, zakaj kalcificirana jajca poznamo le od nekaj vrst dinozavrov in so se pojavila dolgo po tem, ko so vzniknile prve vrste,« je komentiral paleontolog Mark Norell, vodja študije iz ameriškega nacionalnega prirodoslovnega muzeja.
 
Paleontologi sicer pojasnjujejo, da so imeli ti veliki plazilci različne starševske strategije, tudi dinozavri iz pozne dobe njihovega obstoja so zakopavali jajca, nekateri so ostali na straži, morda so to počeli tudi prvi predstavniki. A vseeno so bila mehkolupinasta jajca najverjetneje zakopana, ker slabše zadržujejo tekočino, ki omogoča razvoj ploda.


 
Jajca z zarodki, ki so imela zunanjo lupino bolj podobno usnju kot kristaliziranemu kalcijevemu karbonatu in ki so bila odkrita v Patagoniji, so pripadala dinozavrom vrste mussaurus, ki so živeli pred okoli 200 milijoni let, tista iz puščave Gobi pa dinozavrom protoceratops izpred 75 milijonov let, navajajo v študiji, objavljeni v reviji Nature.
 
Šestmetrski mussaurus je bil prvi predstavnik dolgovratih rastlinojedih zavropodov, ki je legel okoli 13 centimetrov dolga jajca. Prav tako rastlinojedi protoceratops, velik kot ovca, pa je predstavnik kljunatih dinozavrov ceratopsov, ki so se ponašali tudi z rogovi.
 

Dinozavrovo jajce našli tudi na Antarktiki

 


V morskih usedlinah na Antarktiki pa je znanstvenike presenetilo jajce, dolgo okoli 30 centimetrov. 68 milijonov staro jajce – imenovano Antarcticoolithus bradyi – je prvo fosilno jajce, najdeno na tej celini. Po velikosti ga premagajo le jajca pred nekaj sto leti izumrle slonje ptice na Madagaskarju.


 
Jajce je izjemno dobro ohranjeno. Predstavili so ga šele zdaj, čeprav so ga čilski raziskovalci našli že leta 2011 v odpravi na otoku Seymour. Raziskovalka Julija Clarke z Univerze v Austinu je pojasnila, da analize kažejo, da je bilo tudi to jajce z mehko lupino. Glede na okoliščine najdbe verjetno pripada morskim plazilcem mozasaurom, saj so v bližini našli tudi okostje tega okoli šestmetrskega plazilca. A v ostanku ni nikakršnih kosti, zato ne morejo potrditi te domneve. Drugi morski plazilci so večinoma legli žive mladiče. Če so mozasauri legli jajca, so se morali mladiči nemudoma izvaliti in odplavati na površje po zrak.


 
Če jajce pripada dinozavru, potem je najverjetnejša teorija, da je jajce s površja odplaknilo v vodo. Znanstveniki upajo, da bodo našli še kakšen podoben ostanek, ki bi bil bolj zgovoren o svojem izvoru.