Dobitnika Preglove nagrade dr. Marjetka Podobnik in dr. Matej Praprotnik  

Priznanje Kemijskega inštituta za sodelovanje pri raziskovalnem delu so podelili Univerzi v Ljubljani in dr. Michaelu Stöckerju, profesorju na Tehniški univerzi v Münchnu.

Objavljeno
11. junij 2019 20.27
Posodobljeno
12. junij 2019 06.37
Nagrajenca dr. Marjetka Podobnik in dr. Matej Praprotnik. FOTO: Roman Šipić/Delo
Ljubljana – Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so podelili letošnje prestižne Preglove nagrade, poimenovane po kemiku in Nobelovemu nagrajencu slovenskega rodu Frideriku Preglu. Priznanje za vrhunske dosežke na področju osnovnih ali uporabnih raziskav na polju kemije in sorodnih ved, sta prejela dva izjemna znanstvenika, doc. dr. Marjetka Podobnik in prof. dr. Matej Praprotnik. Priznanje Kemijskega inštituta za sodelovanje pri raziskovalnem delu so podelili Univerzi v Ljubljani in dr. Michaelu Stöckerju, profesorju na Tehniški univerzi v Münchnu.

Višja znanstvena sodelavka dr. Marjetka Podobnik, ki vodi Odsek za molekularno biologijo in biotehnologijo na Kemijskem inštitutu, spada med začetnice strukturne biologije v Sloveniji in z uvajanjem novih pristopov, kot je krioelektronska mikroskopija, omogoča, da slovenska znanost soustvarja svetovne trende. Raziskovalne dosežke objavlja v vrhunskih znanstvenih revijah, kot sta Science in Nature Communications.

Dr. Matej Praprotnik, ki vodi Laboratorij za molekularno modeliranje na teoretskem odseku na Kemijskem inštitutu in je univerzitetni učitelj na Fakulteti za matematiko in fiziko, se je uveljavil v mednarodni skupnosti na področju računalniških simulacij mehkih in bioloških snovi. Razvija nove računske pristope in njihovo uporabo v simulacijah kompleksnih molekularnih sistemov. Pred kratkim je svoj pristop na področju večskalnih simulacij razširil na sklopitve atomističnih in supramolekularnih modelov vode. Izsledke svojih raziskav objavlja v vrhunskih znanstvenih revijah.

Posebna pozornost raziskovalni infrastrukturi


Na Kemijskem inštitutu posebno pozornost namenjajo raziskovalni infrastrukturi. Skupaj z Univerzo v Ljubljani – kjer se sicer uspešno prijavljajo na nekatere najbolj zahtevne projekte evropskega okvirnega programa – sodelujejo tudi pri nakupu vrste raziskovalnih inštrumentov, ki že leta omogočajo vrhunske raziskave. V zadnjem obdobju sodelujejo pri nakupu krioelektronskega mikroskopa in vzpostavitve infrastrukture, ki bo strukturno biologijo v slovenskem prostoru postavila na novo raven.
 

 

Stoletje Univerze v Ljubljani


Tokratna slavnostna prireditev, ki je potekala v okviru tedna Kemijskega inštituta, je bila posvečena tudi 100-letnici Univerze v Ljubljani (Ulj.). Obe znanstveni inštituciji namreč povezuje dolgo in plodno sodelovanje na pedagoškem in znanstvenem področju. In ker imajo tudi zametki leta 1946 ustanovljenega Kemijskega inštituta precej daljše korenine, bi ga po besedah slavnostnega govornika rektorja Ulj dr. Igorja Papiča lahko postavili ob bok letošnji 100-letni slavljenki.

Kot je še poudaril, pri tem tradicionalnem sodelovanju ne gre samo za Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, temveč tudi za druga področja naravoslovja in tehnike, kar je ob tem, da so številni raziskovalci z inštituta predavatelji na fakultetah in da profesorji sodelujejo v inštitutskih raziskovalnih projektih, pomembno tudi sodelovanje pri skupni uporabi raziskovalne opreme.

V zvezi s tem je spomnil, da bi morali v krovnem zakonu o univerzah in inštitutih, urediti (izenačiti) status raziskovalcev in profesorjev. Rektor je tudi povabil »inštitute s sedežem v Ljubljani in koreninami na univerzi naj pridejo (ponovno) pod ohlapni organizacijski dežnik Univerze v Ljubljani in postanejo njeni pridruženi člani«. Tako bi po njegovih besedah zboljšali znanstvene reference in formalizirali sodelovanje ter postali globalno bolj konkurenčni.