Družboslovne raziskave za bolj pravične politike

Dr. Ksenija Perković je raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Računalnik je osnovno orodje, uporabljam pa različne programe in spletna orodja za analizo podatkov, urejanje besedil, komunikacijo in iskanje virov, ki jih kot družboslovka potrebujem pri svojem delu.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Raziskujem družbene pojave, ki vključujejo ranljive skupine priseljencev, v zadnjem obdobju je to posebej ranljiva skupina otrok, in sicer mladoletni migranti brez spremstva, ki so nastanjeni v Postojni.

V okviru doktorskega raziskovanja pa je bilo moje raziskovalno zanimanje osredotočeno na odnose med različnimi etničnimi skupinami, ki dlje časa sobivajo v določenem prostoru, konkretneje v avtonomni pokrajini Vojvodini, pri čemer so me zanimali dejavniki, ki vplivajo na odnose med njimi in na njihovo pripadnost skupnemu prostoru.

Zakaj imate radi znanost?

Ker omogoča poglobljeno razumevanje družbe in dogajanja okoli nas. Znanost spodbuja kritično mišljenje, postavljanje vprašanj in iskanje odgovorov, ki temeljijo na preverjenih podatkih, kar je danes še posebej pomembno. Ti bi morali biti osnova za ukrepe, ki bi vsem prebivalcem, še posebej najbolj ranljivim, omogočali dostojno življenje.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Z raziskavami želimo prispevati podatke in vpoglede v družbene pojave, ki lahko postanejo osnova za premišljene spremembe, tako na ravni posameznika kot širših sistemov. Pomembno je, da v raziskave vključujemo tudi ciljne skupine, saj le tako lahko pridobimo zanesljive podatke o njihovih dejanskih izkušnjah in potrebah. Na ta način lahko kot raziskovalci prispevamo k oblikovanju politik, ki temeljijo na resničnih življenjskih okoliščinah, ne zgolj na predpostavkah. Ključno pa je seveda, da odločevalci prepoznajo vrednost raziskovalnega dela in ugotovitve tudi dejansko vključijo v procese odločanja.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Kot mlada raziskovalka sem hitro spoznala, da me to delo izpolnjuje. Všeč sta mi bila raznoliko, dinamično in zanimivo delo ter občutek, da rezultati na koncu lahko prispevajo k širšemu razumevanju družbe.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Kot mama dveh šoloobveznih otrok se v prostem času največ posvečam njima, saj sta v obdobju, ko potrebujeta mojo prisotnost. V zadnjem času sem začela spoznavati svet meditacije, ki mi pomaga ohranjati notranje ravnovesje, sicer pa z veseljem preživljam čas v naravi in obiščem kakšen dober koncert.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Pomembna se mi zdita dvom in zmožnost kritičnega razmišljanja, tako o svetu kot o lastnih predpostavkah. Znanstvenik mora biti odprt za nova spoznanja in pripravljen stalno preverjati svoje razumevanje.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Umetna inteligenca že spreminja svet in ga bo še bolj zaznamovala v prihodnje. Razsežnosti sprememb bodo gotovo hitre in velike, a hkrati se odpirajo pomembna vprašanja o etiki ter vplivu na družbo in posameznika. Upam, da bo njen razvoj potekal odgovorno tudi v tem pogledu.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ideja je zanimiva, a menim, da bi raje ostala na Zemlji, saj je tu še veliko vprašanj, ki bi jih bilo treba raziskati in razumeti.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na tistega, ki bo okoljsko sprejemljiv, dostopen in trajnosten. Sončna energija je v tem pogledu zelo obetavna, saj je čista in široko dostopna.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Marie Skłodowsko-Curie. Ne le zaradi njenih izjemnih znanstvenih dosežkov, temveč tudi zaradi njene vztrajnosti, skromnosti in odločnosti. Bila je ženska, ki se je kljub številnim oviram uveljavila v času, ko to ni bilo samoumevno. Verjamem, da bi bil pogovor z njo navdihujoč, ne samo o znanosti, ampak tudi o življenju in pogumu.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočila bi dokumentarna filma Born in Syria in Human Flow. Prvi skozi oči otrok prikaže, kaj pomeni doživeti vojno in begunstvo, drugi pa oriše globalne razsežnosti sodobnih migracij. Oba sporočata, da za številkami in statistikami vedno stojijo osebne človeške zgodbe.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Da lahko družboslovne raziskave pomembno vplivajo na oblikovanje politik in konkretne družbene spremembe. Ne gre le za teoretični razmislek o družbenih pojavih, temveč nam opravljene raziskave omogočijo vpogled v resnične potrebe ljudi in delovanje sistemov. Njihove ugotovitve pa lahko na ta način neposredno prispevajo k bolj pravičnim in učinkovitim rešitvam v vsakdanjem življenju ljudi.