Dvojno izolirani astronavti

Izstrelitev posadke 63 v Bajkonurju na začetku aprila bo potekala brez javnosti.

Objavljeno
26. marec 2020 06.00
Posodobljeno
26. marec 2020 08.49
Na mednarodno postajo bodo predvidoma 9. aprila poleteli Nasin astronavt Chris Cassidy ter ruska kozmonavta Anatolij Ivanišin in Ivan Vagner. FOTO: Reuters
Koronavirus se je zažrl v vse kotičke tega sveta. Nihče pa si ne želi, da bi ga zapustil in se razširil še v vesolje, zato so pri ruski in ameriški vesoljski agenciji sprejeli dodatne ukrepe za zaščito astronavtov, ki bodo predvidoma 9. aprila odpotovali na mednarodno vesoljsko postajo.

Astronavti so karantene vajeni. Ko so se prvi vrnili z Lune, so morali 21 dni prebiti v zaprti kapsuli (tudi pred izstrelitvijo so bili v tritedenski karanteni), saj so se zemljani bali, da so staknili morebitne lunarne viruse ali bakterije. »Ni se mi zdelo mogoče, da bi posadka Apolla 11 na Zemljo prinesla lunarno kugo, a nismo smeli ravnati, kot da je to popolnoma izključeno,« se je tistega obdobja leta 1999 v pogovoru za Nasin zgodovinski portal spominjal Charles A. Berry, ki je skrbel za medicinske raziskave med programom Apollo.

image
Posadko Apolla 11 v premični karanteni je obiskal predsednik Richard Nixon. FOTO: Nasa
V premični karanteni, veliki kot kombi, so se Neil Armstrong, Buzz Aldrin in Mike Collins sicer lepo zabavali. Med drugim je Armstrong praznoval rojstni dan in igral na ukulele. Aldrin se je nedavno v pogovoru za spletni portal Ars Technica spominjal, da sta s Collinsom telovadila na hodničku, kjer je bila tudi razpoka, skozi katero so lazile mravlje. Če so karanteno lahko zapustile mravlje, bi jo lahko tudi lunarni mikrobi, če bi obstajali. A znanstveniki so po odpravi Apollo 14 dokončno potrdili, da je Luna mrtva in sterilna.
 

Brez nageljnov in sprevoda


Zdaj je za astronavte obvezna le dvotedenska osamitev za utrditev zdravja pred izstrelitvijo v vesolje, ko v ruskem kozmodromu Bajkonur nimajo stikov z nikomer, ki ga ne odobri Nasa. V tem času se psihično pripravijo na dogodek življenja, s svojimi najbližjimi govorijo po videoklicu, še enkrat ponovijo vse postopke.

Toda trojica, ki bo na mednarodno vesoljsko postajo odpotovala 9. aprila, ima tokrat še dodatno obdobje izolacije, da bi izključili vse možnosti okužbe. Že v Zvezdnem mestu so imeli le najnujnejše stike z zunanjim svetom. Vesoljske agencije so se odpovedale nekaterim tradicionalnim dogodkom pred potjo med zvezde. Nasin astronavt Chris Cassidy in ruska kozmonavta Anatolij Ivanišin in Ivan Vagner tako niso položili rdečih nageljnov na grob Jurija Gagarina v Kremlju.

Tokrat javnost in novinarji in celo najbližji svojci astronavtov ne bodo mogli v živo spremljati izstrelitve sojuza, kar je v običajnih okoliščinah zelo slavnosten in čustev poln dogodek. »Nekaj posebnega je, ko prikorakaš iz hotela v Bajkonurju, kjer si preživel karanteno, in igra glasba, navdušeno občinstvo pa te pospremi na poti do avtobusa,« je za New York Times povedal Cassidy, ki po letu 2013 drugič potuje v vesolje. »Zdaj bo tiho. Nikogar ne bo tam. No, morda bo vseeno igrala glasba,« je razmišljal astronavt, a dodal, da bistvenih razlik pri postopkih in karanteni ni.

»Nato bomo svet gledali iz vesolja in že zdaj me zanima, kakšen bo oktobra, ko se bomo vrnili na trdna tla,« je še povedal. Upa sicer, da bo takrat najhujše že za nami.

Mednarodna vesoljska postaja od leta 2000 še nikoli ni bila nenaseljena.


 

Že prehlad ni nedolžen


Na mednarodni vesoljski postaji, kjer okoli pol leta skupaj biva šest ljudi, bodo prišleke pričakali Oleg Skripočka, Jessica Meir in Drew Morgan, ki se bodo od vesolja poslovili 17. aprila. Naslednji prihod astronavtov je predviden za sredino maja, ko naj bi že z novim vesoljskim taksijem, Spacexovim dragonom za človeško posadko, na postajo prispela Doug Hurley in Bob Behnken. Zelo verjetno bodo testni polet premaknili.

Nujne medicinske pomoči, denimo zaradi srčnega infarkta, v vesolju še niso potrebovali. Bi pa bila masaža srca v breztežnostnem prostoru zahteven podvig. Posadka Apolla 7 je bila med poletom precej prehlajena, zmanjkalo jim je tako robcev kot zdravil, prehlajeni so bili tudi člani posadk Apollo 8 in 9, zato je Nasa takrat uvedla predizstrelitveno karanteno. Pogosto okoli 48 ur po vzletu astronavti dobijo potovalno slabost, ko bruhajo ali jim je vsaj zelo slabo, nimajo teka, muči jih hud glavobol.



V breztežnostnem prostoru je že navaden prehlad lahko precej zoprn, so zapisali na portalu Space.com. Mikrogravitacija človeško telo spremeni na veliko načinov, nekateri še niso natančno raziskani. Tudi virusi bi se po postaji lahko prenašali precej lažje. Koronavirus se prenaša predvsem kapljično, torej prek človeških tekočin, ki jih izpljunemo ob kihanju in kašljanju. Na Zemlji te kapljice hitro padejo na tla, v breztežnostnem prostoru bi potovale po zraku, dokler jih ne bi posrkal prezračevalni sistem s hepa filtri. Tudi nekatera zdravila v vesolju drugače učinkujejo. To vse bo seveda še kako pomembno, ko bo človek potoval dlje in dlje v vesolje in nekega dne pristal na Marsu.

Vesoljski programi v varčnem načinu


Koronavirus močno vpliva na vesoljske odprave. V evropski vesoljski agenciji so sprejeli še ostrejše ukrepe in napotili ljudi na delo od doma ali na čakanje, zato so ustavili znanstvene operacije štirih odprav, Cluster, Solarni orbiter, orbiter Trace Gas in Mars Express. Sonde delujejo v varnem načinu.

Podobno je pri ameriški vesoljski agenciji. Nekatere delovne procese so ustavili. Zelo verjetno se bo znova zamaknila izstrelitev teleskopa James Webb, predvidena za marec 2021. Nasa in podjetje Northrop Grumman sta namreč ustavila integracijo in testne operacije. Prekinjena so tudi testiranja nove rakete SLS in kapsule Orion, s katerima nameravajo do Lune. Nadaljujejo pa se postopki za izstrelitev roverja Perseverance julija ali avgusta letos, saj je to za Naso prednostna odprava.

S težavami se soočajo tudi v zasebnem podjetju SpaceX. Na sedežu podjetja so odkrili dva okužena s koronavirusom, zato so nekaj ljudi poslali v samokaranteno. Zaradi prekinjenih letalskih povezav so tudi odpovedali prihodnjo izstrelitev rakete, predvideno za 30. marec, ki bi morala v orbito dostaviti argentinski satelit SAOCOM 1B.