Zakaj jesensko enakonočje ni trenutek, ko sta dan in noč enako dolga

Poletja je konec, jesen z meglenimi jutri je že postala del našega vsakdana. Za nas na severni polobli se bo sezona poletja končala v ponedeljek, 22. septembra, ko bomo vstopili v jesen.

Ta trenutek zaznamuje jesensko enakonočje – dogodek, ko Sonce prečka nebesni ekvator in se pomakne proti jugu, dnevi pa postanejo krajši od noči. To se bo 22. septembra zgodilo ob 19.19 po britanskem poletnem času (BST) oz. 20.19 po našem. Kot piše Guardian, je enakonočje posledica gibanja Zemlje po tirnici, saj se severna polobla postopoma nagiba stran od Sonca.

Kanec luninega mrka je bilo vendarle mogoče ujeti v Istri (FOTO)

Ime enakonočje oz. ekvinokcij izhaja iz latinskih besed aequus (enak) in nox (noč). Zato pogosto slišimo, da sta na enakonočje dan in noč enako dolga – kar pa bi držalo, če Zemlja ne bi imela ozračja.

Zrak, ki ga dihamo, namreč lomi sončno svetlobo. Zato Sonce vidimo nad obzorjem že prej, preden dejansko vzide, in še kratek čas po tem, ko zaide. Posledica je nekaj dodatnih minut dnevne svetlobe prav na enakonočje, piše Guardian.

Dan in noč sta enako dolga nekaj dni pozneje

Šele nekaj dni pozneje sta dan in noč resnično enako dolga. Ta pojav imenujemo equilux (iz lat. »enaka svetloba«), ki nastopi 25. ali 26. septembra, odvisno od točke opazovanja.

Kdaj pa nastopi najkrajši dan v letu? 

Najkrajši dan na severni polobli je vsako leto med zimskim solsticijem (decembra), ko je Severni tečaj najbolj odklonjen od Sonca. Kot navaja Time and date, imajo tisti dan nekateri kraji zelo malo dnevne svetlobe: v Londonu bo letos ob zimskem solsticiju dan trajal sedem ur in 49 minut. 

Dejstvo je, da krajši dnevi vplivajo na posameznika. Manj svetlobe v zgodnjih jutranjih urah in popoldne lahko pomeni nekaj težav s cirkadianim ritmom, kar lahko povzroči večji občutek utrujenosti, zaspanost čez dan, težave z zbujanjem, navaja spletna stran Northwestern Medicine.

Pomanjkanje svetlobe prav tako vpliva na izločanje melatonina (hormona spanja) in na ritme serotonina in drugih nevrotransmiterjev, kar se lahko odraža v razpoloženju, dodaja Science News Today.

Leta 1940 smo v zahodnih družbah spali dve uri več kot danes

Nekateri ljudje v zimskem času celo razvijejo sezonsko afektivno motnjo (ang. seasonal affective disorder, SAD), kar je povezano prav z dolgimi nočmi in pomanjkanjem dnevne svetlobe. To je klinično priznana oblika depresije, kjer so simptomi v obliki pomanjkanja energije, slabšega razpoloženja, socialne aktivnosti in motivacije, navaja Science News Today.