Evropejci: bolj zdravi v bolj zdravem okolju

Zaradi manjšega onesnaževanja okolja v Evropi živimo dlje in bolj zdravi od prejšnjih generacij, sporoča najnovejše poročilo o stanju okolja in zdravja ljudi, ki ga je pred dnevi objavila evropska komisija v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim inštitutom. Toda to še ne pomeni, da lahko mirno spimo.

Nasprotno, ob odsotnosti klasičnih problemov okolja se vse bolj kažejo novi, za zdravje nič manj nevarni problemi. Namen obsežnega poročila zato ni samohvala, ampak predvsem svarilo pred nevarnostmi, ki v okolju v Evropi še prežijo ali pa so se pojavile povsem na novo. S poudarjanjem izzivov, ki se jih morda povsod na stari celini še ne zavedamo dovolj, postavlja temelje za sedmi okoljski akcijski program, ki ga pripravlja evropska komisija. Na kaj pri tem opozarja?

Predvsem razkriva razne hkratne načine, s katerimi stanje v okolju vpliva na naše zdravje. Medtem ko nam onesnaževanje vode, zraka in okolja, pa tudi hrup in druge oblike degradacije okolja, ne škodijo več toliko (razen na nekaterih območjih), smo čedalje bolj izpostavljeni novim škodljivim vplivom predvsem zaradi uporabe novih kemikalij, novih izdelkov in zaradi spremenjenega načina življenja. Pri tem pa poročilo ne navaja le virov novih škodljivih vplivov, temveč v tej perspektivi izpostavlja tudi čedalje večjo vrednost dostopa do naravnega okolja.

Ta je, tako poudarjajo sestavljavci poročila, ključnega pomena za človekovo boljše telesno in duševno počutje. A Evropa s tem dostopom do naravnega okolja ni niti enakomerno radodarna niti pravična; to se odslikava predvsem v različnih ravneh zdravja in dolgoživosti prebivalcev. Se s tem nakazuje nova razslojenost Evrope?

Vprašanje nikakor ni odveč. Iz poročila veje spoznanje, da so – kadar ljudje na splošno živijo dlje – vzroki za prezgodnjo smrt ali invalidnost čedalje bolj povezani z življenjskim slogom, ta pa je večinoma odvisen od materialnega položaja. Tako nam po življenju ne strežejo več toliko razne nalezljive bolezni, ki napadajo tako bogate kot revne, marveč predvsem razmere, ki so odvisne od načina življenja.

Med njimi vsekakor prednjačijo debelost in z njo povezana srčno-žilna obolenja, sladkorna bolezen in rakava obolenja. Tako kot pred leti v ZDA pa je tudi v Evropi čedalje bolj jasno, da debelost prizadeva predvsem revnejše sloje prebivalstva. In ti revnejši sloji so, kakor kažejo podatki iz posameznih evropskih držav, bolj izpostavljeni vplivu degradiranega okolja. Kakšni so ti vplivi?

Čedalje več kemikalij

Poročilo v obsežnem drugem delu navaja glavne škodljive vplive, ki v današnji Evropi prežijo na posameznika iz naravnega okolja. Predvsem gre za izpostavljenost kemikalijam, ki jih je tudi v evropskem okolju čedalje več. Uporabljamo namreč vse več novih izdelkov iz novih materialov, pri čemer pa za marsikaterega ne vemo, kako vpliva na okolje in zdravje ljudi. Še posebno skrb vzbuja dejstvo, da za številne od teh novih snovi in izdelkov ne vemo, kakšen je njihov vpliv ob dolgotrajnejši izpostavljenosti, in zlasti, kako vplivajo na majhne otroke, ki so bolj občutljivi kakor odrasli ljudje.

Sestavljavci poročila posebej opozarjajo na nepoznavanje vpliva nekaterih pesticidov, pa tudi raznih izdelkov za osebno nego. Številni med njimi lahko ob dolgotrajni uporabi povzročijo motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem in tako spodkopavajo hormonsko ravnovesje. Njihovih učinkov znanstveniki še ne znajo pojasniti, domnevajo pa, da utegnejo povzročiti upad števila spermijev, škodljivo vplivati na razvoj spolnih organov, škoditi razvoju živcev in vplivati na pogostejši pojav debelosti in rakavih obolenj. Proizvajalci temu oporekajo, vendar tako eni kot drugi ob pomanjkanju objektivnih podatkov govorijo bolj ali manj »na pamet«. Poročilo se zato zavzema za ukrepe, ki bi spodbudili več raziskav.

Kakšen zrak dihamo doma

Onesnaževanje zraka je kljub manjšim izpustom onesnažujočih snovi še vedno eden glavnih okoljskih problemov Evrope. Poročilo ocenjuje, da onesnaženost zraka zaradi vpliva na pojav bronhitisa, astme in srčnih obolenj v povprečju skrajšuje pričakovano življenjsko dobo prebivalcev v Evropski uniji za osem mesecev in pol. Zdravju Evropejcev škodijo predvsem drobni trdni delci. Kar 95 odstotkov mestnega prebivalstva je izpostavljenih količini teh delcev, ki presegajo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije.

Poleg tega so škodljivi zlasti ozon pri tleh, ki je posledica prometa, žveplov dioksid, dušikov dioksid in policiklični ogljikovodiki. Zaradi njihovega vpliva je ogroženo predvsem zdravje majhnih otrok, ki utegnejo posledice izpostavljenosti tem snovem v otroških letih občutiti tudi v odrasli dobi. Gre pravzaprav za podoben vpliv, kakršnega ima pasivno kajenje.

To se je zaradi prepovedi kajenja na javnih krajih zadnja leta bistveno zmanjšalo. Zrak v zaprtih prostorih je zdaj bistveno bolj čist, je pa njegova kvaliteta zelo pomembna za zdravje ljudi. V Evropi večino časa – po oceni poročila kar 85 do 90 odstotkov – preživimo v zaprtih prostorih. Prav zaradi izpostavljenosti raznim snovem v zraku v stanovanjih in na delovnem mestu ima čedalje več ljudi težave z dihanjem, bodisi zaradi motenj v odpornosti bodisi zaradi astme ali alergij.

Evropska zakonodaja se problema kakovosti zraka v zaprtih prostorih še ni lotila, razen s prepovedjo kajenja v javnih prostorih in uredb o prezračevanju komercialnih prostorov. Toda ne gre samo za tobak. Kancerogen je tudi vpliv radona, ki izhaja po naravni poti iz tal in kamnin, ki vsebujejo uran. Izpostavljenost radonu je zato v Evropi zelo različna, odvisno od njegovega naravnega ozadja, ki je po posameznih območjih lahko zelo različno.

Nevidni onesnaževalci

Radon je v Evropi med povzročitelji raka na pljučih na drugem mestu, takoj za kajenjem. Najboljši ukrep, kako se mu izogniti ali zmanjšati izpostavljenost, je dobro prezračevanje prostorov, zlasti kletnih. Nekatere evropske države so se tega problema že lotile, toda poročilo se zavzema, da naj bi bilo za vse članice Evropske unije obvezno sprejeti in izvajati akcijski načrt za zmanjšanje dolgotrajne izpostavljenosti radonu v bivalnih prostorih, javnih stavbah in na delovnih mestih.

In kako je z vodo, ključno za zdravje?

V Evropi na srečo kar dobro. Kvaliteta voda se je zlasti po uvedbi čistilnih naprav in obveznih čistilnih postopkov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja bistveno izboljšala. Pogled na motne, umazane reke je tako danes le občasna redkost, in ne pravilo, kot je bilo še pred tremi desetletji. Toda voda še vedno ni povsem čista, čeprav je videti takšna. Nekaterih snovi, zlasti iz pesticidov in kozmetičnih izdelkov, namreč sedanji čistilni postopki ne zmorejo zajeti.

Posebno skrb vzbuja vsebnost tistih snovi v vodi, ki škodljivo vplivajo na hormonsko ravnovesje vodnega življa, saj mu škodujejo že v zelo majhnih količinah. Zlasti nevaren je čas suše, ko se zaradi izhlapevanja vode poveča njihova koncentracija.

Poročilo obravnava tudi nekaj novodobnih onesnaževalcev okolja. Med njimi je predvsem hrup, ki škodljivo vpliva na kognitivne procese v posamezniku, moti spanje in vpliva na pojav srčno-žilnih obolenj. Običajno je hrup tam, kjer so tudi druge oblike onesnaženja, njihov vpliv na zdravje prebivalcev pa se tako le povečuje.

Kaj pa sevanje iz mobilnih telefonov ali pa vpliv čedalje večjega števila izdelkov na osnovi nanotehnologije?

Poročilo priznava, da za zdaj ni podatkov o škodljivem vplivu ne enih ne drugih. Toda to ne pomeni, da so nedolžni, ampak da je njihov vpliv treba še podrobno raziskati. Dosedanji podatki kažejo, da mobilni telefoni nimajo škodljivega vpliva na zdravje.

Evropska komisija redno pregleduje in ocenjuje nove podatke in svoje ugotovitve tudi sporoča javnosti. Naslednje takšno poročilo o vplivu mobilnih telefonov bo objavljeno v drugi polovici letošnjega leta.