Fakulteta z najstarejšimi študiji

Poklicani smo, da ponujamo vsebine, ki jih svet trenutno ne »kupuje«, pravi rektor dr. Robert Petkovšek.

Objavljeno
28. november 2019 09.00
Posodobljeno
28. november 2019 09.37
Dr. Robert Petkovšek, dekan teološke fakultete, napoveduje študijski odziv na tehnološke izzive. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Teološka fakulteta, ki bo ravno nocoj slovesno praznovala stoletnico ustanovitve, je članica Univerze v Ljubljani manj kot 60 let, ker je bila pred 70 leti iz nje izključena za več desetletij. Toda njene študijske korenine segajo nekaj stoletij nazaj in tudi sicer nedvomno drži, da je bil prav teološki študij osrednji temelj razvoja ljubljanske univerze.

  • Prvi visokošolski študij na slovenskem ozemlju je bil teološki študij.
  • Teološka fakulteta je ena izmed petih ustanoviteljic ljubljanske univerze.
  • Leta 1949 je bila iz nje izključena, znova se ji je pridružila leta 1992.


V uvodu navedene trditve potrjujejo zgodovinska dejstva. Od drugega desetletja 17. stoletja je s krajšimi prekinitvami v Ljubljani potekal teološki študij brez pravice podeljevanja akademskih nazivov. Najprej v jezuitskem kuratoriju, nato na ljubljanskem liceju, zatem pa na ljubljanskem bogoslovnem učilišču. To je delovalo vse do konca prve svetovne vojne, že 14. januarja 1919 pa je bil na seji učiliške komisije soglasno sprejet sklep, naj narodna vlada za Slovenijo ljubljanskemu bogoslovnemu učilišču podeli status fakultete. Ob tem je prof. dr. Ivan Zarnik zahteval, naj bodo vsa predavanja na fakulteti javna in da naj bo jezik predavanj izključno slovenski in ne latinski.

V zakonu o ustanovitvi Univerze v Ljubljani, ki je bil objavljen 1. septembra 1919, je bila teološka fakulteta navedena kot prva med petimi ustanovnimi članicami. Za nastanek univerze je bilo zelo pomembno, da je v Sloveniji že stoletja obstajalo dobro organizirano teološko izobraževanje.
 

9

študijskih programov ima fakulteta
Vrnitev med članice univerze


Leta 1949 je teološka fakulteta prenehala biti članica ljubljanske univerze, leta 1952 pa so tudi njene diplome izgubile status javnih listin. Izbris, ki je trajal več kot 40 let, je odnesla slovenska osamosvojitev. Maja 1991 so poslanci izglasovali zakonsko novelo, ki je diplomam TF vrnila javni status, maja naslednjega leta pa sta kancler TF dr. Alojzij Šuštar in rektor UL dr. Miha

7

programov vseživljenjskega učenja
Tišler podpisala pogodbo o sodelovanju med fakulteto in univerzo, s katero naj bi prispevali »k razvoju znanosti na Slovenskem v novih zgodovinskih razmerah«. Ustanovi sta med drugim sklenili, da bosta pospeševali izmenjavo profesorjev, raziskovalcev in mentorjev raziskovalnih nalog na vseh študijskih stopnjah. Zavezali sta se tudi k sodelovanju pri organizaciji podiplomskega študija in znanstvenih kongresov.

300

študentov
Pol leta kasneje, 18. novembra 1992, je univerzitetni svet pod predsedstvom dr. Marjana Senjurja skoraj soglasno (nekaj članov se je vzdržalo) sprejel odločitev, da se TF vrne med polnopravne članice UL. Sklep o tem sta rektor Tišler in predsednik sveta podpisala 14. decembra. Še dve leti so za fakulteto veljali njeni dotedanji habilitacijski postopki, s 1. januarjem 1995 pa so se izenačili s postopki, ki so veljali za druge pedagoške in raziskovalne sodelavce univerze.

37

učiteljev in asistentov

Slovenski študenti skoraj v Zagreb in Beograd

Kot je v zborniku ob 50-letnici Univerze v Ljubljani zapisal zgodovinar dr. Metod Mikuž, imajo teologi največ zaslug za njeno ustanovitev. Ugotovil je, da se je konec leta 1918 večina slovenskih uveljavljenih univerzitetnih profesorjev zavzemala, da bi za slovenske študente sprva poskrbeli na katedrah s slovenskim učnim jezikom, ustanovljenih na zagrebški univerzi. Teologi pa so vztrajali, da mora biti univerza doma.

 

Največji delež doktorskih študentov


Dekan dr. Robert Petkovšek nam je na vprašanje o posebnostih znanstvenega dela na teološki fakulteti, dejal, da ima ta med drugim verjetno največji delež doktorskih študentov na ljubljanski univerzi. »Pri nas vpiše doktorski študij od 16 do 18 odstotkov študentov, največ na področju zakonske in družinske terapije. Zanimanje za doktorski študij narašča tudi na drugih področjih, kot so etika, teologija in religiologija. Zadnjo na podiplomski stopnji izvajamo v sodelovanju s fakulteto za družbene vede in filozofsko fakulteto. Na naš doktorski študij prihajajo tudi diplomanti drugih študijev UL. V prizadevanju, da bi naše študije bolj povezali z okoljem, v zadnjem času razvijamo še podiplomske študije na področju karitativnega in humanitarnega dela ter svetovanja. Študentom pa ponujamo tudi tako imenovano geštalt pedagogiko, neke vrste celostno pedagogiko.«

»Tako profesorji kot študenti drugih fakultet nam pravijo, da pri svojih študijih pogrešajo etične vsebine.«
dr. Vojko Strahovnik


Eden od uspešnih raziskovalcev TF na področju etike je dr. Vojko Strahovnik, ki je na filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine in filozofije in nato še doktoriral iz filozofije. Od leta 2012 je na TF. »Po diplomi sem bil nekaj časa svetovalec v razvojnem podjetju, nato sem se vrnil na univerzo. Tej fakulteti sem se pridružil, ko so me povabili v mednarodni raziskovalni projekt na temo medreligijskega dialoga. Na TF sicer skrbim za mednarodno raziskovalno delo in za vključevanje v evropski raziskovalni prostor. Moje raziskovalno področje je predvsem etika. To je tudi področje, kjer za zdaj pridobivamo največ mednarodnih projektov, saj si Evropska unija tudi tako prizadeva uveljaviti skupne evropske vrednote. Prizadevamo si, da bi etiko vključili v čim več študijskih programov ljubljanske univerze. Nekatere fakultete že same izražajo takšne potrebe, drugod še ne, a ko se pogovarjamo z njihovimi profesorji in študenti, oboji pravijo, da pri svojih študijih pogrešajo etične vsebine.«

Po dekanovih besedah TF načrtuje, da bo v prihodnjih letih še bolj uspešna pri pridobivanju mednarodnih raziskovalnih projektov. Med drugim so vključeni v prizadevanje 20 evropskih teoloških fakultet, da bi v okvir raziskav Evropskega strateškega foruma za raziskovalne strukture uvrstili tudi raziskave s področja religije. »To naše prizadevanje traja že nekaj let, enkrat smo bili že zavrnjeni, zdaj pa upamo, da nam bo vendar uspelo prikazati pomen tovrstnih raziskav.« Že zdaj pa TF uspešno sodeluje v evropskem okvirnem raziskovalnem programu Obzorje 2020.

Robert Petkovšek še pove, da se namerava teološka fakulteta raziskovalno usmeriti na področja novih tehnoloških izzivov, ki potrebujejo humanistično oporo. »Predvsem nameravamo še naprej razvijati znanstveno odličnost in ohraniti idealizem pri raziskovalnem delu. Zavedamo se, da to, kar ponujamo, ni tisto, kar svet trenutno najbolj 'kupuje', a mi smo poklicani, da vsemu navkljub ponujamo takšne vsebine. Še zlasti veliko pa si obetamo od razvoja etičnih vsebin, ki bodo, tako predvidevamo, prej ali slej vključene tudi v srednješolske programe.«