Glifosat škoduje čebelam, kaže nova študija
Herbicid glifosat deluje na rastlinske encime, zato velja, da naj ne bi vplival na živali. A nova študija kaže, da ni tako, saj vpliva na mikrobioto čebel, posledično so ranljivejše za infekcije. V Bayerju izsledke študije zavračajo.
Odpri galerijo
Glifosat spreminja mikrobioto čebel, zato postanejo manj odporne, kaže nova študija. FOTO: Igor Mali/Delo
Glifosat, ki že tako in tako nima pozitivnega slovesa, čeprav je med najbolj široko uporabljenimi herbicidi na svetu, dobiva nov minus.
Letos poleti je odmevala sodba ameriškega sodišča, ki je zloglasnemu Monsantu, ki je zdaj pod okriljem Bayerja, naložila plačilo več kot 240 milijonov evrov visoko odškodnino 46-letniku, ki je zaradi herbicida zbolel za rakom, ko ga je več let kot šolski vrtnar uporabljal pri svojem delu. Še več, proizvajalec naj bi po mnenju sodišča že desetletja vedel, da glifosat povzroča raka, čeprav nekateri znanstveniki to zanikajo in trdijo, da je tako neškodljiv kot kuhinjska sol.
Vseskozi je veljalo, da sredstvo za zatiranje plevela ne vpliva na živali, med njimi niti na čebele. A kot navajajo v reviji Science, kemikalije vplivajo na mikrobioto v čebeljem prebavnem traktu, zato so ranljivejše na infekcije. Raziskava daje nov potencialen vzrok za alarmantno zmanjševanje števila čebel po vsem svetu, pa tudi drugih pomembnih opraševalcev, kot so čmrlji.
Entomolog Fred Gould z državne univerze v Severni Karolini je za znanstveno revijo dejal, da študija postavlja dvome o splošnem prepričanju, da so živali imune na glifosat, ker herbicid ciljno vpliva le na celične mehanizme rastlin in nekaterih bakterij. Herbicid v rastlinah zavira encime, ključne za sintezo nekaterih aminokislin, živali teh encimov nimajo, ga pa imajo nekateri mikroorganizmi oziroma bakterije.
To so pod drobnogled vzeli Erick Motta, Kasie Raymann in Nancy Moran s teksaške univerze, ki so desetletja preučevali mikrobiotsko populacijo bakterij v prebavilih medonosne ali domače čebele (Apis mellifera). Za študijo so iz panja vzeli okoli 2000 čebel, ki so jih nahranili s sladkornim sirupom s količinami glifosata, podobnimi, ki bi jih čebele lahko užile ob normalnem prehranjevanju v naravi.
Po treh dneh od začetka izpostavitve so bile štiri glavne zdrave bakterije od osmih manj prisotne. Najbolj izpostavljena je bila bakterija Snodgrassella alvi, ki je ključna pri prebavi hrane in obrambi proti patogenom. Nekateri rezultati, kot navajajo v Science, so bili nenavadni, saj so čebele, ki so prejele največji odmerek strupa, imele normalnejšo mikrobioto kot tiste z manjšim. Moranova pojasnjuje, da je morda več čebel iz prve skupine pomrlo in so ostale samo najodpornejše.
V petrijevkah je več bakterij upočasnilo ali celo povsem ustavilo svojo rast ob prisotnosti herbicida. Zaradi spremembe so čebele postale ranljivejše za infekcije. V testiranju na nekaj sto čebelah je le 12 odstotkov čebel, hranjenih z glifosfatom, preživelo infekcijo z bakterijo Serratia marcescens, v primerjavi s 47-odstotnim preživetjem čebel, ki se s herbicidom niso hranile. Bakterija Snodgrassella alvi je del stene prebavil, ki vzpostavlja zaščitno pregrado in proizvaja kemične spojine, s katerimi se brani pred napadalnimi bakterijami, pojasnjuje Moranova.
Raziskava, objavljena v zborniku ameriške Nacionalne akademije za znanost (PNAS), sproža nova vprašanja, med drugim, ali glifosat, ki ga v nekoliko spremenjeni sestavi od ameriškega prodajajo tudi pri nas, vpliva na mikrobioto drugih živali skupaj s človekom, ki pa je, kot opozarja Miranova, izpostavljen precej nižjim količinam herbicida kot čebele. Potrebni so novi testi, še pravijo člani raziskovalne ekipe, vendar svetujejo, naj uporabniki herbicida ne škropijo po cvetočih rastlinah, ki jih rade obiskujejo čebele. »Ni to edina stvar, kriva za smrti čebel, a je nekaj, zaradi česar bi morali biti zaskrbljeni, saj glifosat uporabljajo povsod,« dodaja Motta.
V Bayerju so se odzvali pričakovano in izsledke zavrnili, češ da študija ne podaja realnih dokazov. »Nobena večja študija ni našla povezav med glifosatom in zdravjem čebel. Nova študija, objavljena v PNAS, tega ne spreminja. Ta študija povezuje uporabo glifosata do težav mikrobov v prebavilih medonosnih čebel. Ne ponuja nobenega dokaza, da bi domnevni učinki lahko negativno vplivali na zdravje čebel v realnih razmerah na terenu. Prav tako je negotovo, ali bi čebele na odprtem v določenem časovnem obdobju absorbirale enake koncentracije substance,« komentirajo v globalnem koncernu. Kot dodajajo, ekipa ni upoštevala, da čebelarji uporabljajo antibiotike, ki lahko spreminjajo črevesno floro čebel in da je bil vzorec relativno majhen.
Pri nas največ glifosata porabita Slovenske železnice in Dars za zatiranje plevela ob progah oziroma cestah. Čeprav je vlada nekaj časa obljubljala takojšnjo prepoved, bo ta herbicid še nekaj let v uporabi tudi pri nas, a se mu nato obeta prepoved tudi na evropski ravni.
»Mi smo proti vsem pesticidom in herbicidom, ki škodujejo čebelam. Tu ni prostora za razprave. Enako je z glifosatom, če škoduje človeku, škoduje tudi čebelam,« poudari Vlado Auguštin iz Čebelarske zveze Slovenije. Upa, da bodo sledili ustrezni ukrepi, kakršni so bili pri nas tudi v primeru neonikotinoidov, ki so jih zakonodajalci že pred leti na pobudo čebelarjev prepovedali, saj so bili krivci za množične pomore čebeljih družin.
Letos poleti je odmevala sodba ameriškega sodišča, ki je zloglasnemu Monsantu, ki je zdaj pod okriljem Bayerja, naložila plačilo več kot 240 milijonov evrov visoko odškodnino 46-letniku, ki je zaradi herbicida zbolel za rakom, ko ga je več let kot šolski vrtnar uporabljal pri svojem delu. Še več, proizvajalec naj bi po mnenju sodišča že desetletja vedel, da glifosat povzroča raka, čeprav nekateri znanstveniki to zanikajo in trdijo, da je tako neškodljiv kot kuhinjska sol.
Vseskozi je veljalo, da sredstvo za zatiranje plevela ne vpliva na živali, med njimi niti na čebele. A kot navajajo v reviji Science, kemikalije vplivajo na mikrobioto v čebeljem prebavnem traktu, zato so ranljivejše na infekcije. Raziskava daje nov potencialen vzrok za alarmantno zmanjševanje števila čebel po vsem svetu, pa tudi drugih pomembnih opraševalcev, kot so čmrlji.
Entomolog Fred Gould z državne univerze v Severni Karolini je za znanstveno revijo dejal, da študija postavlja dvome o splošnem prepričanju, da so živali imune na glifosat, ker herbicid ciljno vpliva le na celične mehanizme rastlin in nekaterih bakterij. Herbicid v rastlinah zavira encime, ključne za sintezo nekaterih aminokislin, živali teh encimov nimajo, ga pa imajo nekateri mikroorganizmi oziroma bakterije.
Kaj je pokazala študija
To so pod drobnogled vzeli Erick Motta, Kasie Raymann in Nancy Moran s teksaške univerze, ki so desetletja preučevali mikrobiotsko populacijo bakterij v prebavilih medonosne ali domače čebele (Apis mellifera). Za študijo so iz panja vzeli okoli 2000 čebel, ki so jih nahranili s sladkornim sirupom s količinami glifosata, podobnimi, ki bi jih čebele lahko užile ob normalnem prehranjevanju v naravi.
Po treh dneh od začetka izpostavitve so bile štiri glavne zdrave bakterije od osmih manj prisotne. Najbolj izpostavljena je bila bakterija Snodgrassella alvi, ki je ključna pri prebavi hrane in obrambi proti patogenom. Nekateri rezultati, kot navajajo v Science, so bili nenavadni, saj so čebele, ki so prejele največji odmerek strupa, imele normalnejšo mikrobioto kot tiste z manjšim. Moranova pojasnjuje, da je morda več čebel iz prve skupine pomrlo in so ostale samo najodpornejše.
V petrijevkah je več bakterij upočasnilo ali celo povsem ustavilo svojo rast ob prisotnosti herbicida. Zaradi spremembe so čebele postale ranljivejše za infekcije. V testiranju na nekaj sto čebelah je le 12 odstotkov čebel, hranjenih z glifosfatom, preživelo infekcijo z bakterijo Serratia marcescens, v primerjavi s 47-odstotnim preživetjem čebel, ki se s herbicidom niso hranile. Bakterija Snodgrassella alvi je del stene prebavil, ki vzpostavlja zaščitno pregrado in proizvaja kemične spojine, s katerimi se brani pred napadalnimi bakterijami, pojasnjuje Moranova.
Čmrlji imajo podobno mikrobioto kot medonosne čebele, zato Moranova meni, da bi glifosat tudi nanje podobno vplival.
Raziskava, objavljena v zborniku ameriške Nacionalne akademije za znanost (PNAS), sproža nova vprašanja, med drugim, ali glifosat, ki ga v nekoliko spremenjeni sestavi od ameriškega prodajajo tudi pri nas, vpliva na mikrobioto drugih živali skupaj s človekom, ki pa je, kot opozarja Miranova, izpostavljen precej nižjim količinam herbicida kot čebele. Potrebni so novi testi, še pravijo člani raziskovalne ekipe, vendar svetujejo, naj uporabniki herbicida ne škropijo po cvetočih rastlinah, ki jih rade obiskujejo čebele. »Ni to edina stvar, kriva za smrti čebel, a je nekaj, zaradi česar bi morali biti zaskrbljeni, saj glifosat uporabljajo povsod,« dodaja Motta.
Bayer zavrača izsledke študije. Po njihovo ne podaja realnih dokazov. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
Kaj pravi Bayer?
V Bayerju so se odzvali pričakovano in izsledke zavrnili, češ da študija ne podaja realnih dokazov. »Nobena večja študija ni našla povezav med glifosatom in zdravjem čebel. Nova študija, objavljena v PNAS, tega ne spreminja. Ta študija povezuje uporabo glifosata do težav mikrobov v prebavilih medonosnih čebel. Ne ponuja nobenega dokaza, da bi domnevni učinki lahko negativno vplivali na zdravje čebel v realnih razmerah na terenu. Prav tako je negotovo, ali bi čebele na odprtem v določenem časovnem obdobju absorbirale enake koncentracije substance,« komentirajo v globalnem koncernu. Kot dodajajo, ekipa ni upoštevala, da čebelarji uporabljajo antibiotike, ki lahko spreminjajo črevesno floro čebel in da je bil vzorec relativno majhen.
Kaj pravijo naši čebelarji
Pri nas največ glifosata porabita Slovenske železnice in Dars za zatiranje plevela ob progah oziroma cestah. Čeprav je vlada nekaj časa obljubljala takojšnjo prepoved, bo ta herbicid še nekaj let v uporabi tudi pri nas, a se mu nato obeta prepoved tudi na evropski ravni.
»Mi smo proti vsem pesticidom in herbicidom, ki škodujejo čebelam. Tu ni prostora za razprave. Enako je z glifosatom, če škoduje človeku, škoduje tudi čebelam,« poudari Vlado Auguštin iz Čebelarske zveze Slovenije. Upa, da bodo sledili ustrezni ukrepi, kakršni so bili pri nas tudi v primeru neonikotinoidov, ki so jih zakonodajalci že pred leti na pobudo čebelarjev prepovedali, saj so bili krivci za množične pomore čebeljih družin.
Glifosat je sredstvo, s katerim si je mogoče kovati velike zaslužke. Raški Albaugh TKI, ki proizvaja boom efekt, herbicid na osnovi glifosata, je lani dosegel najboljši poslovni rezultat v zadnjih letih. Prihodke od prodaje je glede na leto 2016 skoraj podvojil. V podjetju pričakujejo, da bodo tudi po prepovedi okoljsko sporni herbicid proizvajali še naprej. O tem boste lahko brali v jutrišnjem Delu in na naši spletni strani delo.si.
