Glive, ki varujejo stavbe in čistijo zrak (podkast)

Evropa danes vlaga v znanost, ki deluje na robu mogočega – podpira projekte, ki so tvegani, drzni in nepričakovani, a z jasnim ciljem: izboljšati naše vsakdanje življenje. Eden takšnih je ARCHI-SKIN, slovenski raziskovalni projekt, ki razvija naravni premaz za gradbene materiale, sposoben samopopravljanja in čiščenja zraka.

V Centru odličnosti InnoRenew, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, pod vodstvom dr. Anne Sandak, razvijajo inovativno zaščito za materiale, ki bi lahko spremenila standarde v gradbeni industriji. Namesto kemičnih zaščitnih slojev, ki pogosto vsebujejo toksične spojine in mikroplastiko, projekt ARCHI-SKIN uporablja glivni biofilm – naravno zaščitno plast, ki jo glive ustvarijo za lastno obrambo, zdaj pa se prvič testira kot trajnostni premaz za les, beton, kamen in kovine.

»Ta premaz ni le okolju prijazen. Deluje proaktivno – čisti zrak, preprečuje mikrobiološko kontaminacijo in se po poškodbah regenerira sam,« pravi raziskovalka dr. Anja Černoša, ki je o projektu spregovorila tudi v podkastu Supermoč.

Projekt Arhiskin razvija glivni biofilm kot biorazgradljiv premaz za gradbene materiale. FOTO: Marko Feist

Premaz, ki posnema naravo

Glivni biofilm je sestavljen iz polisaharidov, nukleinskih kislin in proteinov. V laboratoriju se lahko natančno modulira, da tvori zaščitno plast, ki aktivno sodeluje z materialom, na katerega je nanesena. V osnovi gre za biotehnološki pristop k arhitekturi: materiali niso več zgolj pasivni, ampak delujejo kot živi sistemi.

Namesto da bi se borili proti naravnim procesom, jih ARCHI-SKIN vključuje – površina se ne obrabi, ampak okrepi. Biofilm preprečuje rast drugih mikroorganizmov in s tem podaljšuje življenjsko dobo gradbenih materialov, hkrati pa zmanjšuje potrebo po pogostih obnovah in odpadkih.

Evropska unija kot mehanizem za preboj

Projekt ARCHI-SKIN je financiran prek razpisa ERC (European Research Council), ki v okviru programa Horizon Europe podpira najbolj drzno znanost. Ta sredstva so ključna: omogočajo uporabo napredne opreme, razvoj kompleksnih eksperimentov in mednarodno sodelovanje.

A kot opozarja dr. Černoša, evropska podpora je potrebna – a nezadostna. V Sloveniji namreč pogosto manjka infrastruktura za prenos znanja iz laboratorija v industrijo. Raziskovalci imajo omejen dostop do podjetniškega znanja, mreženja in komercialnih strategij.

Dr. Anja Černoša opozarja na pomen patentne zaščite, izobraževanja in interdisciplinarnega sodelovanja in regulative, podjetniškega znanja, dostopnosti in zaščite intelektualne lastnine. FOTO: Marko Feist

Od ideje do izdelka: pot, polna ovir

Eden od ključnih izzivov je zaščita intelektualne lastnine. Če raziskovalci prehitro objavijo rezultate, lahko izgubijo možnost za patent, kar onemogoči komercializacijo. Poleg tega mora biti izdelek tudi cenovno konkurenčen, sicer ne bo mogel izpodriniti obstoječih rešitev, ne glede na svojo trajnostno vrednost.

Evropska unija ponuja tudi nefinančne oblike podpore – od coachinga do poslovnega mentorstva. Namen teh programov je prav to: pripraviti raziskovalce na resničnost trga.

Interdisciplinarnost kot temelj uspeha

ARCHI-SKIN je več kot laboratorijski eksperiment – je primer, kako lahko interdisciplinarnost vodi do resničnih prebojev. Projekt združuje biologe, kemike, gradbene inženirje, arhitekte in oblikovalce materialov. Prav ta raznolika strokovna sinergija omogoča, da rešitev ni le inovativna, temveč tudi izvedljiva.

»Če želimo reševati kompleksne probleme, moramo preseči meje posameznih znanosti,« pravi Černoša. »Prava inovacija se zgodi tam, kjer se znanje sreča z uporabnostjo.«

Naročnik oglasne vsebine je Evropska komisija