Globok padec Slovenije pri inovacijah

Naša država je zdrsnila iz skupine močnih inovatorjev v skupino zmernih.

Objavljeno
12. julij 2019 09.00
Posodobljeno
12. julij 2019 09.19
Sedem članic je inovacijsko dejavnost povečalo za več kot 15 odstotkov, najbolj Latvija, tudi Litva in Estonija, pet za deset do 15 odstotkov, štiri za pet do deset odstotkov (med njimi sta Madžarska in Poljska), devet članic pa za manj kot pet odstotkov. Nemčija je padla za 0,9 odstotka, Slovenija za 10,6 in Romunija za 10,7 odstotka.
Dr. Peter Glavič, Inženirska akademija Slovenije
Dr. Peter Glavič, Inženirska akademija Slovenije
Evropska komisija je objavila vsakoletni evropski inovacijski semafor. Na lestvici vodijo Švedska, Finska, Danska, Nizozemska in Švica. Slovenija je od lani zdrsnila iz druge skupine močnih inovatorjev (Luksemburg, Belgija, Velika Britanija, Norveška, Nemčija, Avstrija, Islandija, Irska in Francija) v tretjo skupino zmernih inovatorjev.

image
Delo

Na njeno mesto je skočila Estonija, ki je med najbolj prodornimi novimi članicami Evropske unije – usmerila se je v informacijsko tehnologijo in ima zgolj osemodstoten javni dolg, zato lahko veliko vlaga v raziskave, razvoj in inovacije. Poleg Estonije sta nas prehiteli še Portugalska in Češka (graf 1). Padec je v primerjavi z evropskim povprečjem zelo velik: s 97 na 88 odstotkov povprečja glede na leto 2011 in celo na 81 odstotkov glede na leto 2018 (graf 2). Sedem članic je dejavnost povečalo za več kot 15 odstotkov, najbolj Latvija, tudi Litva in Estonija, pet za 10 do 15 odstotkov, štiri za 5 do 10 odstotkov (med njimi sta Madžarska in Poljska), devet članic pa za manj kot 5 odstotkov. Nemčija je padla za 0,9 odstotka, Slovenija za 10,6 in Romunija za 10,7 odstotka. V lepi družbi smo se znašli!

image
Delo


V svetovnem merilu pri tekmecih ni večjih sprememb: na vrhu je Južna Koreja s 137 odstotki povprečja EU. Sledijo Kanada (118 odstotkov), Avstralija (112 odstotkov) in Japonska (111 odstotkov); ZDA so v zadnjem letu zaostale za EU (na 99 odstotkov povprečja EU). Kitajska je z 80 odstotki povprečja EU tik za Slovenijo, vendar raste, medtem ko mi zaostajamo. Letos predvidevajo za EU triodstotno rast, prihodnje leto pa dvoodstotno. V Južni Koreji naj bi bila rast v teh letih letih večja, enako velja za Japonsko in Kitajsko, ki nas bo v inovativnosti prehitela.
 

Le redkokje nadpovprečni


Semafor vsebuje štiri nize kazalcev, to so okvirni pogoji, naložbene dejavnosti, inovacijske dejavnosti in učinki, skupaj ima 10 inovacijskih razsežnosti in 27 kazalcev. Rahlo nad povprečjem smo samo pri treh razsežnostih: naložbah podjetij, človeških virih in povezavah. Največ, 106,1 odstotka povprečja EU dosegamo pri naložbah podjetij; podjetja omogočajo usposabljanje v informacijsko-komunikacijskih tehnologijah (131,6 odstotka), nadpovprečno vlagajo v raziskave in razvoj (102,2 odstotka), podpovprečna so pri vlaganjih v druge vrste znanja (84,5 odstotka). V tej razsežnosti nas ni prehitela nobena nova članica EU. Pri človeških virih smo na 103 odstotkih, pri vseživljenjskem izobraževanju dosegamo 111,2 odstotka povprečja EU, pri deležu prebivalstva z visokošolsko izobrazbo 108,8 odstotka, pri novih doktorjih znanosti pa samo 92,3 odstotka – država je močno zmanjšala financiranje mladih raziskovalcev. Čeprav smo pri človeških virih nad povprečjem EU, nas Estonija prehiteva tudi v tej razsežnosti.

  • Rahlo nad povprečjem smo samo pri treh razsežnostih: naložbah podjetij, človeških virih in povezavah.
  • Univerza v Ljubljani se po najodmevnejši lestvici svetovnih univerz, šanghajski ARWU, uvršča na 401. do 500. mesto.
  • Od številnosti objav, kjer presegamo evropsko povprečje, bomo morali preiti k manj številnim, a bolj kakovostnim objavam.


Univerza v Ljubljani se po najodmevnejši lestvici svetovnih univerz, šanghajski ARWU, uvršča na 401. do 500. mesto, Univerza v Mariboru je na 501.–600. mestu med več kot 28.000 ustanovami. Vendar zaostajamo za nekaterimi univerzami novih članic: Karlova univerza v Pragi je na 201.–300. mestu, univerze v Beogradu, Tartuju in Varšavi pa na 301.–400. mestu. Zaradi pomanjkanja sredstev in ambicioznejše razvojne strategije tudi pri naših univerzah opažamo popuščanje v kakovosti.

Malo nad povprečjem EU smo po evropskem inovacijskem semaforju še pri povezavah (100,6 odstotka), kamor sodijo javno-zasebne soobjave (117,2 odstotka), inovativno sodelovanje podjetij z drugimi (103,1 odstotka) in zasebno sofinanciranje javnih raziskovalnih organizacij (samo 71,3 odstotka). Pred nami sta Estonija in Litva.

Država je
že pred krizo
in še posebej
med njo
uničila
kapitalski trg.
Zaostajamo pri okolju, prijaznem do inovacij (88,7 odstotka); nadpovprečni smo pri širokopasovnih povezavah (105,6 odstotka), uspeh nam kvari priložnostno podjetništvo, v katerem dosegamo samo 71 odstotkov. Pred nami so tudi Poljska, Litva, Madžarska in Latvija. Učinki na zaposlovanje dosegajo 81,7 odstotka povprečja; boljši smo pri zaposlovanju v dejavnostih, bogatih z znanjem (94,1 odstotka), slabši pri zaposlovanju v hitro rastočih podjetjih (72 odstotkov). Daleč pred nami so Madžari, Bolgari in Slovaki, pred nami sta tudi Litva in Poljska. Tudi pri intelektualni lastnini dosegamo 81,4 odstotka povprečja, nadpovprečni smo pri uporabi zaščitenih blagovnih znamk (127,8 odstotka), slabi pa pri dosežkih oblikovanja (64,6 odstotka) in pri prijavah mednarodnih patentov (52,9 odstotka). Daleč pred nami je Estonija. Malo slabši smo po privlačnosti raziskovalnih sistemskih rešitev – dosegamo samo 78,7 odstotka povprečja EU; visoko smo po mednarodnih objavah s tujimi partnerji (142,1 odstotka), nizko po visoko citiranih objavah (62,7 odstotka) in še slabši pri doktoratih tujih študentov (43,3 odstotka). Pred nami sta Ciper in Estonija. Od številnosti objav, kjer presegamo evropsko povprečje, bomo torej morali preiti k manj številnim, a bolj kakovostnim objavam; univerze bomo morali pri pridobivanju podiplomskih študentov odpreti v svet.
 

Katastrofalno pri zagonskem kapitalu


Slabi smo pri inovatorjih, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, kjer dosegamo samo 68,4 odstotka povprečja EU; v inovacijah znotraj podjetij dosegamo 71,3 odstotka, pri inovacijah proizvodov in postopkov 68,2 in pri tržno-organizacijskih inovacijah samo 65,7 odstotka. Daleč pred nami so Grčija, Litva in Estonija, tudi Češka in Hrvaška. Še slabši smo s 66,9 odstotka povprečja EU pri prodajnih učinkih; nadpovprečni smo pri izvozu srednje- in visokotehnoloških proizvodov (102,6 odstotka), slabi smo pri prodaji novih inovacij v podjetjih na trgu (56,4 odstotka) in zelo slabi pri izvozu z znanjem bogatih storitev (37,1 odstotka). Daleč pred nami sta Slovaška in Češka, prav tako Madžarska. Gibanje Znanost mladini daje dobre uspehe v osnovnih in srednjih šolah, več bo treba storiti za razvoj ustvarjalnosti v visokem šolstvu in v podjetjih, zlasti v storitvenih dejavnostih.

Vlada in
državni zbor
kratkovidno
več namenjata
za zvišanje
plač kot za
povečanje
znanja.
Daleč najslabši smo z 28,5 odstotka pri financiranju in podpori; pri javnih izdatkih za raziskave in razvoj dosegamo samo 57,5 odstotka povprečja EU, katastrofalno pa je stanje pri izdatkih za zagonski kapital – pičlih 3,9 odstotka. Za nami je le pet držav z Romunijo in Bolgarijo vred. O nespametnem krčenju javnih sredstev za raziskave, razvoj in inovacije med krizo in po njej veliko slišimo in beremo, vlada in državni zbor pa kratkovidno več namenjata za zvišanje plač kot za povečanje znanja. Država je že pred krizo in še posebej med njo uničila kapitalski trg, česar ni storila nobena druga evropska, ameriška, azijska ali afriška država. Z izbrisom vlog sto tisoč malim vlagateljem je oslabila vzajemne in pokojninske sklade, preusmerila že tako majhna vlaganja v tujino, razprodala banke in večja jedrna podjetja, zdaj smo pa na kolenih. Pri več kot 19 milijardah evrov prihrankov prebivalstva smo odvisni od tujih vlaganj in strategij multinacionalk.
 

Opozorila o šibkih točkah


Evropska komisija nas v zadnji analizi o raziskavah in inovacijah v okviru Evropskega semestra opozarja na več slabosti: zmanjšano in neučinkovito financiranje raziskav in razvoja v javnem sektorju, nedoseganje cilja o 3 odstotkih bruto domačega proizvoda za te namene, zaostajanje vzhodne kohezijske regije za zahodno, razmeroma nizka učinkovitost javnega financiranja in nizka kakovost raziskovalnega sistema, upad podpore mladim raziskovalcem in neprivlačnost za nadarjene tuje raziskovalce, delež inovativnih podjetij upada in je pod evropskim povprečjem, mala in srednje velika podjetja imajo slabe inovacijske sposobnosti, koordinacija in upravljanje sistema raziskav in razvoja sta pomanjkljiva, strateška reformna politika se na tem področju ne izvaja ... Inženirska akademija Slovenije je izdelala študijo o potrebni strategiji in ukrepih za prehod v razvojno-inovacijsko družbo; kratek povzetek ukrepov je bil objavljen 31. maja v Svetu kapitala pod naslovom Pospešiti inovacije in trajnostni razvoj.