Google je prvi ukrotil kvante
Računalnik iz Silicijeve doline je »nerešljiv« matematični problem rešil v manj kot dveh minutah
Odpri galerijo
Googlov izvršni direktor Sundar Pichai ni preveč pretiraval, ko je dosežek primerjal s prvo raketo, ki je poletela v vesolje. FOTO: Google/Reuters
Narejen je korak bliže temu, da čudna kvantna pravila uporabimo za reševanje problemov sveta, v katerem se giblje človek. Googlovi znanstveniki so v reviji Nature objavili članek, v katerem trdijo, da so dosegli kvantno prevlado. S kvantnim računalnikom Sycamore so v malo manj kot dveh minutah rešili problem, ki bi ga klasični računalniki reševali 10.000 let.
Naša življenja so omejena s problemi, ki jih ne zmoremo rešiti niti z najzmogljivejšimi računalniki. Matematični modeli in kompleksni sistemi, ki jih ne znamo napovedovati, bolezni, ki se obnašajo po nam neznanih pravilih, črne luknje in zavest, ki si jih ne znamo predstavljati. Vse to bi se lahko spremenilo, če bi ukrotili kvantne principe. Kvantni računalniki, ki bi imeli več tisoč kubitov, bi povsem spremenili naše dojemanje izračunljivosti.
Do tja je še daleč, Sycamore je namreč operiral z »le« 53 kubiti, a dosežek Googlovih inženirjev vseeno pomeni velik skok naprej. IBM, ki prav tako razvija svoj kvantni računalnik, je že protestiral, da ne gre za pravo kvantno prevlado, temveč le za prednost, a Googlov izvršni direktor Sundar Pichai kljub temu ni preveč pretiraval, ko je dosežek primerjal s prvo raketo, ki je poletela v vesolje.
Za Delo ga je podrobneje razložil Matej Huš, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijske procese na ravni kvantne mehanike. Članek bo objavljen v petkovi številki Dela in na delo.si.
Naša življenja so omejena s problemi, ki jih ne zmoremo rešiti niti z najzmogljivejšimi računalniki. Matematični modeli in kompleksni sistemi, ki jih ne znamo napovedovati, bolezni, ki se obnašajo po nam neznanih pravilih, črne luknje in zavest, ki si jih ne znamo predstavljati. Vse to bi se lahko spremenilo, če bi ukrotili kvantne principe. Kvantni računalniki, ki bi imeli več tisoč kubitov, bi povsem spremenili naše dojemanje izračunljivosti.
Do tja je še daleč, Sycamore je namreč operiral z »le« 53 kubiti, a dosežek Googlovih inženirjev vseeno pomeni velik skok naprej. IBM, ki prav tako razvija svoj kvantni računalnik, je že protestiral, da ne gre za pravo kvantno prevlado, temveč le za prednost, a Googlov izvršni direktor Sundar Pichai kljub temu ni preveč pretiraval, ko je dosežek primerjal s prvo raketo, ki je poletela v vesolje.
Za Delo ga je podrobneje razložil Matej Huš, ki na Kemijskem inštitutu raziskuje kemijske procese na ravni kvantne mehanike. Članek bo objavljen v petkovi številki Dela in na delo.si.
