Fotografija skoraj s Sonca
Solarna sonda Parker je znanstvenikom poslala prve podatke iz bližnje okolice Sonca.
Odpri galerijo
Fotografija instrumenta solarne sonde prikazuje koronalna vlakna. To so delci v koroni, ki se praviloma pojavijo nad območji povečane solarne aktivnosti. Fina struktura vlaken je zelo jasna, saj se lepo vidita dva žarka. Bela pika v središču je Merkur, temne pikice pa so rezultat odboja Merkurja v načinu slikanja. FOTO: Nasa/Naval Research Laboratory/Parker Solar Probe
Nekaj tednov po prvem najbližjem letu mimo Sonca je solarna sonda Parker na Zemljo poslala zbrane podatke. Med temi je bila tudi fotografija plazme, ki se širi s površine naše zvezde. Znanstveniki so nestrpno pričakovali zbrano vsebino, saj želijo z misijo razkriti nekatere največje skrivnosti Sonca.
»Znanstveniki, ki preučujemo Sonce, smo čakali več kot 60 let za misijo, kot je ta,« je poudarila Nicola Fox, direktorica oddelka za heliofiziko pri Nasi.
Sonda nima kamere neposredno usmerjene v Sonce, ampak je na strani, varno skrita pod debelim toplotnim ščitom. Instrument WISPR je gosti del Sončeve korone posnel, ko je bila sonda 8. novembra od površja oddaljena 27,2 milijona kilometrov. V prihodnjih letih se bo Soncu le še približevala, nazadnje bo nad površjem potovala na nekaj več kot šestih milijonih kilometrov.
Svetla bela pika na sliki je Merkur, temne pikice pa so njegov odsev na sliki zaradi načina, kako se fotografija obdela pri nastajanju.
Solarna sonda je z Zemlje odletela avgusta, da bi razkrila nekatere velike skrivnosti, ki jih hrani Sonce. Znanstveniki želijo vsaj tri odgovore na naslednja vprašanja: prvič, zakaj je Sončeva zunanja atmosfera, korona, 300-krat toplejša od površja Sonca, drugič, kako lahko Sončev veter pridobi svojo hitrost, in tretjič, kako in zakaj nekateri delci s Sonca pobegnejo s polovično hitrostjo svetlobe.
V koroni so temperature tudi nekaj milijonov stopinj Celzija, medtem ko je fotosfera ali površje vroče okoli 6000 stopinj Celzija. Mehanizmi, kako se temperature tako zelo povišajo, niso poznani. Sonda jih bo poskušala razvozlati, ko bo v prihodnjih letih večkrat poletela skozi korono in tako zbirala podatke o delcih ter magnetnem in električnem polju.
Sonce močno vpliva na svojo okolico. Sončev veter napolnjuje Osončje in ustvarja mehurček, ki obkroža planete daleč za orbito Neptuna. Tako imenovano heliosfero je pred dnevi zapustil še drugi Voyager.
Ne le da je sonda Parker vpisala rekord, ko je postala Soncu najbližji objekt, ki ga je izdelal človek, vpisala je tudi hitrostni rekord, saj je mimo Sonca hitela s hitrostjo 375.000 kilometrov na uro. Ko se bo sonda približevala Soncu, bo še pridobivala hitrost. Kot predvidevajo, bo dosegla skoraj 690.000 kilometrov na uro.
»Znanstveniki, ki preučujemo Sonce, smo čakali več kot 60 let za misijo, kot je ta,« je poudarila Nicola Fox, direktorica oddelka za heliofiziko pri Nasi.
Sonda nima kamere neposredno usmerjene v Sonce, ampak je na strani, varno skrita pod debelim toplotnim ščitom. Instrument WISPR je gosti del Sončeve korone posnel, ko je bila sonda 8. novembra od površja oddaljena 27,2 milijona kilometrov. V prihodnjih letih se bo Soncu le še približevala, nazadnje bo nad površjem potovala na nekaj več kot šestih milijonih kilometrov.
Svetla bela pika na sliki je Merkur, temne pikice pa so njegov odsev na sliki zaradi načina, kako se fotografija obdela pri nastajanju.
Solarna sonda je z Zemlje odletela avgusta, da bi razkrila nekatere velike skrivnosti, ki jih hrani Sonce. Znanstveniki želijo vsaj tri odgovore na naslednja vprašanja: prvič, zakaj je Sončeva zunanja atmosfera, korona, 300-krat toplejša od površja Sonca, drugič, kako lahko Sončev veter pridobi svojo hitrost, in tretjič, kako in zakaj nekateri delci s Sonca pobegnejo s polovično hitrostjo svetlobe.
V koroni so temperature tudi nekaj milijonov stopinj Celzija, medtem ko je fotosfera ali površje vroče okoli 6000 stopinj Celzija. Mehanizmi, kako se temperature tako zelo povišajo, niso poznani. Sonda jih bo poskušala razvozlati, ko bo v prihodnjih letih večkrat poletela skozi korono in tako zbirala podatke o delcih ter magnetnem in električnem polju.
Sonce močno vpliva na svojo okolico. Sončev veter napolnjuje Osončje in ustvarja mehurček, ki obkroža planete daleč za orbito Neptuna. Tako imenovano heliosfero je pred dnevi zapustil še drugi Voyager.
Ne le da je sonda Parker vpisala rekord, ko je postala Soncu najbližji objekt, ki ga je izdelal človek, vpisala je tudi hitrostni rekord, saj je mimo Sonca hitela s hitrostjo 375.000 kilometrov na uro. Ko se bo sonda približevala Soncu, bo še pridobivala hitrost. Kot predvidevajo, bo dosegla skoraj 690.000 kilometrov na uro.
