
Naročite se
|Prijavite se
Okužba s humanim papiloma virusom (HPV) je najpogostejša spolno prenosljiva virusna okužba na svetu, ki se večinoma širi z neposrednim spolnim stikom z okuženo osebo.
Obstaja več kot 100 vrst HPV, od katerih približno 40 okuži spolovila, vsaj desetina pa je visoko rizičnih in lahko povzroči različne vrste raka, na primer raka na materničnem vratu, medtem ko manj rizični tipi povzročajo genitalne in analne bradavice. Okužba pogosto poteka brez simptomov in se v večini primerov pozdravi sama, lahko pa vztraja več let in vodi do resnih zapletov.
Zaščita pred okužbo je možna predvsem z rutinskim cepljenjem, ki lahko prepreči nastanek s HPV-jem povezanih bolezni, uporaba kondoma pa pri tem ni popolnoma zanesljiva preventiva.

Za same viruse zdravila ni, obstajajo pa učinkovite metode zdravljenja posledic okužbe, na primer bradavice in predrakave spremembe, ter zgodnje odkrivanje morebitne rakave okužbe, ki omogoča uspešno zdravljenje.
Po poročanju komunikacijske agencije Sidera se z virusom HPV enkrat v življenju sreča približno 80 odstotkov spolno aktivnih ljudi, pri čemer večina okužb poteka neopazno in spontano izzveni, lahko pa povzroča tudi celične spremembe, ki sčasoma vodijo v razvoj raka.
Najpomembnejša sta zlasti HPV genotipa 16 in 18, ki predrakave spremembe visoke stopnje povzročata pri približno 40 odstotkih okuženih žensk.

S HPV pa ni povezan le že omenjeni rak materničnega vratu, temveč tudi rak penisa, nožnice, zadnjika, zunanjega ženskega spolovila ter rak ustnega dela žrela pri ženskah in pri moških.
Zaradi pogostnosti okužbe je prvi stik z informacijami o preventivnih ukrepih vzpostavljen že pri otrocih, praviloma v šestem razredu. Takrat zdravnik nastopi predvsem kot sogovornik, ki odgovarja na vse dvome in vprašanja, ki bi se lahko porodili otroku ali staršem.
»Zdravnikova razlaga in jasna komunikacija o HPV okužbah sta ključnega pomena pri ozaveščanju prebivalstva,« poudarja dr. Ivica Podrzavnik, dr. med., iz Zdravstvenega doma Radlje ob Dravi. In dodaja: »Pri tem tesno sodelujemo šolski zdravniki, ginekologi, medicinske sestre, edukatorji zdravstvene vzgoje, centri za krepitev zdravja in vsi zdravstveni delavci, ki sodelujemo v programih preventive.«
Hkratno s pogovori o preventivi se otroku takrat odpre tudi možnost cepljenja proti HPV, pri čemer se ob cepljenju otroka za tovrstno možnost odloči tudi starš: »Cepljenje proti HPV izvajamo v šestem razredu osnovne šole ob sistematskem pregledu. Ob pregledu so pogosto prisotni tudi starši in ni redko, da me mama vpraša, ali je cepljenje koristno tudi zanjo,« komentira dr. Podrzavnik.

»Takrat se pogovor ne dotika le raka materničnega vratu, temveč tudi drugih, s HPV povezanih rakih. Včasih se zgodi, da se na koncu za cepljenje odloči cela družina, poleg osnovnošolca še starejši sorojenci, starši in celo sorodniki. HPV namreč ne izbira.«
Vendarle pa statistike Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da število cepljenih otrok po pandemiji nekoliko upada. Če se je pred pandemijo proti HPV cepilo skoraj 60 odstotkov deklic, je po pandemiji ta delež bistveno nižji: v šolskem letu 2024/25 je bilo cepljenih 39,3 odstotka šestošolk in 24,4 odstotka šestošolcev.
Podatki poleg tega kažejo, da razmeroma velik delež staršev cepljenje proti HPV odlaga na kasnejšo starost otroka. Pri 15 letih je namreč cepljen bistveno višji delež deklet kot pri 12 letih, skoraj 60-odstotni.

V Sloveniji se je možno cepiti z devet-valentnim cepivom proti HPV, ki varuje pred devetimi genotipi HPV in sicer pred sedmimi najpogostejšimi nevarnejšimi genotipi HPV ter dvema manj nevarnima, ki povzročita okrog 90 odstotkov genitalnih bradavic.
Cepivo se izkaže za najbolj učinkovitega, če ga posameznik prejme pred stikom z virusom, praviloma pred začetkom spolne aktivnosti, lahko pa tudi kasneje v življenju, preden pride do stika z možnostjo ponovne okužbe.
Cepljenje je v Sloveniji brezplačno za oba spola do dopolnjenega 26. leta. Otroci, mlajši od 15 let, prejmejo dva odmerka, tisti stari 15 let in več pa prejmejo tri odmerke.
Ob tem je pomembno poudariti, da cepljenje proti HPV ni namenjeno le dekletom in ženskam. Pri slednjih se okužba pogosteje pojavi v mladosti, medtem ko je prevalenca HPV pri moških visoka skozi vsa življenjska obdobja.
Moški po naravni okužbi prav tako ne razvijejo zadostne imunosti, zato so bolj dovzetni za ponavljajoče se okužbe z različnimi genotipi HPV. »Skrb za kolektivno imunost je pri moških še posebej pomembna, saj nimajo nobenih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje teh rakov in so okužbi s HPV izpostavljeni vse življenje,« opozarja dr. Podrzavnik.
Komentarji