Indijcem se pristanek na Luni kot kaže ni posrečil

V nadzornem centru so le nekaj minut pred pristankom izgubili stik z Vikramom

Objavljeno
06. september 2019 17.14
Posodobljeno
07. september 2019 08.45
Indijci so leta 2008 na Luno že (načrtno) strmoglavili sondo Čandrajan 1, tokrat je modul Vikram očito strmoglavil nenačrtno. Vir Isra
Pristajalni modul Vikram bi se moral ob 22:30 mehko dotakniti površja Lune in vse do zadnjih minut je kazalo, da bo šlo vse po načrtih, a je tik pred pristankom v nadzornem centru zavladala smrtna tišina, ki je napovedovala črn scenarij za indijsko ambiciozno vesoljsko odpravo.

Scenosled je zelo spominjal na aprilski poskus pristanka izrealskega Berešita, ki je ravno tako odpovedal poslušnost nekaj sto metrov nad površjem. Obe odpravi sta dokaz, da je pristanek na tujem nebesnem telesu daleč od rutinske naloge.

Indija se je želela s nadzorovanim spustom na Lunino površino pridružiti klubu le treh držav s takšnim podvigom: ZDA, Rusiji in Kitajski, a kot kaže jim ni uspelo. Z nadzornega centra strmoglavljenja sicer še niso potrdili. Sporočili so le, da je šlo do višine 2500 metrov nad površino Lune vse po načrtih, nato pa so izgubili stik s plovilom ter da zdaj analizirajo podatke. 

Plovilo Čandrajan 2, ki ga je indijska vesoljska agencija Isra na lastni pogonski raketi GSLV v vesolje izstrelila 22. julija, je od 20. avgusta, torej dobra dva tedna, krožilo v lunarni orbiti. V ponedeljek se je pristajalni modul ločil od orbiterja in uravnaval položaj za natančen pristanek.

Kraj pristanka bi morala biti še neraziskana planota med dvema kraterjema tako blizu južnega pola, kot ni bila še nobena odprava. Plovilo bi pristalo v zgodnjih urah lunarnega dne (ta traja 14 zemeljskih dni), saj bi njegovi instrumenti delovali le v času, ko bi bili obsijani s sončno svetlobo, ko bi prišli v senco oziroma bi jih bo zajela lunarna noč, pa bodo zaradi nizkih temperatur odpovedali.

ℹDolgo potovanje

Čandrajan 2 je proti Luni ubral počasno pot, saj je najprej v vedno bolj oddaljenih orbitah tri tedne krožil okoli Zemlje, po tednu dni potovanja se je utiril v lunarno orbito in po 17 dneh začel s pristankom.


V orbiti okoli Lune je sicer ostal orbiter, ki bo okoli satelita krožil še najmanj eno leto. Na krovu ima osem znanstvenih instrumentov, med njimi dve kameri, napravo za detekcijo vode v regolitu in senzor rentgenskih žarkov Sonca.