Inovacije, rojene iz vsakdanjika

Marko Senčar Mrdaković je raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, na Oddelku za humano geografijo.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Najpogosteje uporabljam etnografski pristop, ki vključuje različne metodološke tehnike, na primer opazovanje z udeležbo v določeni skupnosti, terenske zapiske, intervjuje. Gre za način raziskovanja, ki ne ostaja na površini, ampak poskuša stvari videti od znotraj, skozi perspektivo posameznika ali skupine, vključene v raziskavo. Tak pristop omogoča boljše razumevanje njihovega vsakdanjika, torej kako doživljajo svoje okolje, kako ga soustvarjajo in kako se v njem orientirajo. Namesto hitrih zaključkov ponuja počasnejši, a bolj poglobljen vpogled v to, kako ljudje živijo in razmišljajo v konkretnih družbenih kontekstih.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

V doktorski disertaciji raziskujem, kako lahko skozi koncept (družbenih) inovacij bolje razumemo upravljanje zgodovinske urbane pokrajine Kopra. Inovacije so danes skoraj povsod, a se jih pogosto razume precej ozko, predvsem kot linearen tehnološki napredek ali izboljševanje produktov. Moj pristop k inovacijam je nekoliko drugačen. Namesto da bi jih iskal predvsem v novih tehnologijah, izhajam iz vsakdanjih praks lokalnega prebivalstva in uporabnikov prostora. Zanima me, kako oni sami prepoznavajo in doživljajo inovativnost, in sicer ne kot nekaj abstraktnega, temveč kot konkretne odzive na konflikte in družbene neenakosti, ki oblikujejo prostor, v katerem živijo.

Zakaj imate radi znanost?

V znanosti so najbolj zanimivi tisti izzivi, ki te spodbudijo k razvozlavanju ugank. Na primer, ko na isto raziskovalno vprašanje odgovarjaš z dvema ali več metodološkimi pristopi in vsak vodi do nekoliko drugačnega rezultata. Primerjava teh različnih ugotovitev nas prisili, da stopimo korak nazaj, pogledamo širšo sliko in naredimo celovitejšo interpretacijo.

Poleg tega imam lepe izkušnje z raziskovanjem, saj sem kot raziskovalec večinoma dobro sprejet v različnih okoljih. Menim, da ljudje na splošno na znanost, podobno kot na umetnost, gledajo kot na nekaj pomembnega in dobrega v svetu.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Inovacije niso samo modne besede, ampak pojavi, ki imajo daljnosežne posledice v znanosti, politiki, vsakdanjem življenju, pa tudi v umetnosti in kulturi. Njihova zgodba pa se ne začne v kakšnem tehnološkem podjetju, ampak že v antični Grčiji, pri zapisih grških filozofov, še posebej Aristotela. Od takrat naprej inovacije pomagajo razumeti, zakaj se družbene ureditve spreminjajo in včasih tudi spotikajo. Prav raziskovanje inovacij nas spodbuja, da si upamo misliti drugače, in sicer ne samo o tem, kam lahko gremo, ampak tudi kako in zakaj. Pomembno se mi zdi, da si predstavljamo prihodnosti, ki je manj neenaka in prijaznejša do ljudi, pri čemer se v svojem raziskovanju osredotočam predvsem na urbani razvoj.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Ko sem bil na Zelenortskih otokih in sem v okviru opravljanja diplomske naloge preučeval postkolonialno razmerje. Takrat sem neizmerno užival v raziskavi, predvsem po zaslugi domačinov, ki so me odprto sprejeli. Imel sem priložnost z njimi preživljati cele dneve in neposredno izkusiti, kaj pomeni opazovanje z udeležbo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rad berem klasike, predvsem obsežne romane v slovenščini ali nemščini. Roman Čarobna gora Thomasa Manna iz leta 1924 sem prebral večkrat v obeh jezikih.

Rad poslušam glasbo, predvsem italijanske kantavtorje, prva izbira je Fabrizio De André.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Da si prizadeva za čim večjo objektivnost, hkrati pa ohranja zdravo mero dvoma o lastnih ugotovitvah. V družboslovju in humanistiki je to poseben izziv, saj smo zaradi stika z ljudmi in okoljem vselej vpeti v subjektivne izkušnje. Dober znanstvenik sledi objektivnemu duhu, celostnemu razumevanju preučevanega pojava.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Res ne bi vedel, znanost je precej nepredvidljiva.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Stavil bi na jedrsko fuzijo, ki je sicer še v fazi razvoja.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

To bi bil gotovo Johann Wolfgang von Goethe. Čeprav ni klasičen znanstvenik, je raziskoval in ustvarjal na številnih področjih.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam knjigo Benoîta Godina Innovation contested: The idea of innovation over the centuries in slovensko spletno revijo Alternator.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Morda bi koga presenetilo, da inovacije v prostoru niso nujno povezane z novimi tehnologijami, ampak pogosto izvirajo iz bolj vsakdanjih praks ljudi, ki vključujejo nove načine povezovanja, organiziranja in odzivanja na izzive v okolju. Manj znano je tudi to, da je pojem družbene inovacije zgodovinsko gledano precej starejši od pojma tehnološke inovacije.