Iskanje meteorita ali kako smo iskali iglo v senu

Nekaj entuziastov se je že podalo na teren, da bi našli vesoljski kamen, ki je prejšnji petek priletel v naše kraje.

Objavljeno
04. marec 2020 19.20
Posodobljeno
06. marec 2020 13.08
Izračunano območje, kjer bi lahko bili fragmenti meteorita. Območje je določil ljubiteljski astronom Jim Goodall.
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Vesoljski kamen, ki je v petek prebivalce Dolenjske in dela Hrvaške opozoril nase z eksplozijo okoli 34 kilometrov visoko, je bil po ocenah astronomov ob vstopu v atmosfero težek okoli šest ton in širok od enega do dveh metrov. Nekaj delov kamna bi lahko preživelo uničujočo pot skozi atmosfero in padlo na tla. Kam natančno, pa je drugo vprašanje.
 
Različne analize podajajo različna žarišča okvirne lokacije – med Mirno Pečjo in Trebnjim ali med Mirno Pečjo in Novim mestom, v vseh primerih pa je območje veliko kar nekaj kilometrov. Preklemansko veliko sreče ali armada iskalcev bo torej potrebnih, da delce najdemo. A minimalne možnosti seveda pravih zanesenjakov ne ustavijo.


 
Tako je Bojan Ambrožič, geolog, ki je te dni na svojem blogu spisal že več člankov o do tega trenutka zagotovo najzanimivejšem dogodku leta, na družbenih omrežjih objavil, da je sreda dan za iskalno akcijo. »To je iskanje igle v kopici sena,« se zaveda, a druge možnosti, da gremo na teren in se sprehajamo s pogledom, uprtim v tla, ni. Na iskalni akciji smo se opirali na zemljevid Jima Goodalla.

image
Iskalci meteoritov se zavedajo, da je možnosti malo. Brez sreče ne bo šlo. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Posnetek meteorja:

 

Za kako velike meteorite gre?

 
Iskali smo za približno pest velik kamen. »Fragmenti meteoritov so lahko veliki od nekaj milimetrov do nekaj decimetrov. Glede na obliko eksplozije sklepamo, da gre za kamnit meteorit (ti so tudi bolj pogosti op. p.). Pri takšni vstopni velikosti na Zemljo redko padejo kaj več kot deset centimetrov veliki kamni, ker jih večina izgori v atmosferi, kovinski pa lahko preživijo v večjem kosu,« pojasni Ambrožič.

image
Bojan Ambrožič (v modrem) upa, da se bo meteorit našel. FOTO: Voranc Vogel/Delo

 
S številnostjo se prvi dan »organizirane« iskalne akcije nismo mogli pohvaliti, prav tako (žal) tudi ne z izplenom (če ne upoštevamo, da smo naredili nekaj koristnega za naše zdravje, ko smo se sprehajali po travnikih in gozdovih v okolici Mirne Peči).

image
Če nič drugega, smo iskalci naredili nekaj dobrega za naše zdravje. FOTO: Voranc Vogel/Delo

 

Kako ga prepoznati?

 
Med travo in listjem nismo ugledali ničesar, kar bi bilo podobno meteoritu. »Ti so tipično črni. Na njih je žgalna skorjica, ki nastane po eksploziji med ohlajanjem. Meteoriti vsebujejo železove minerale, ki so v njih v elementarni obliki. Ko kamen leti skozi atmosfero, pride v stik s kisikom, ki reagira z železom, in nastane mineral hematit, ki je črne barve. Če se je ob padcu raztreščil, je notri kamen bel. Če je meteorit kovinski, pa je notranjost kovinske barve,« razloži Ambrožič.

image
Tako je videti kamniti meteorit, ki ima žgalno skorjico. Na fotografiji je jeseniški meteorit. Na površini jeseniškega so kroglaste tvorbe ali hondrule, ki jih na Zemlji še nismo odkrili, zato je takoj jasno, da gre za meteorit. Zanimivo pri teh je še, da so naravno magnetni. FOTO: Roman Šipić/Delo



 
Prvi dan sreče torej ni bilo, morda se v prihodnjih dneh, ko bodo začele poganjati gobe marčevke, nasmehne naključnemu mimoidočemu, kot se je to pred skoraj enajstimi leti zgodilo pohodniku na Mežakli.
 

Jeseniški meteorit je čakal mesec dni


Meteor oziroma nenavadno bobnenje je prebivalce avstrijske Koroške in Zgornjesavske doline okoli treh zjutraj prebudilo devetega aprila 2009. Mesec kasneje sta prvi kos tako imenovanega jeseniškega meteorita našla Jožef Pretnar in Bojana Kranjc. Poimenovala sta ga Bojo. »Šla sva na pohod, ko sem med vzpenjanjem proti Planskemu vrhu zagledal nenavaden kamen. Po poklicu sem metalurg in vedel sem, da ne gre za žlindro. Bil je popolnoma drugačen, pa še magneten,« se je Pretnar v pogovoru za Delo lani spomnil najdbe. Na kraju prvega udarnega kraterja, ki so ga našli v Sloveniji, je bilo potem najdenih še več kosov.
 
Do zdaj so na območju Slovenije skupno našli štiri meteorite. Jeseniški je do zdaj edini, ki so ga prebivalci videli, slišali, posneli in nato tudi našli. Morda bo dolenjski drugi tak.
 
image
Jeseniški meteorit je do zdaj edini, ki so ga prebivalci videli, slišali, posneli in nato tudi našli. Morda bo dolenjski drugi tak. FOTO: Roman Šipić/Delo


Prvi meteorit, ki smo ga našli pri nas, je bil meteorit iz Avč, ki je padel 31. marca 1908. Kilogram in 230 gramov težek ledvičasti kamen, ki ga danes hranijo na Dunaju, se je izkazal za posebneža: zaradi značilnih Neumannovih črt ga uvrščajo med heksaedrite. Je namreč iz kamacita, zlitine železa in niklja, ki kristalizira v obliki kocke oziroma heksaedra, po katerem se skupina tudi imenuje. Železa je sicer 95,17 odstotka, niklja 5,5 odstotka, v njem pa so še sledi kobalta, silicija, kroma, bakra, galija, germanija, volframa, renija, iridija, platine, zlata, fosforja in arzena, navajajo v reviji slovenskega prirodoslovnega muzeja Scopolia.


 
Novembra 2009 pa je Vladimir Štibej v Poljanski dolini naletel na meteorit Javorje. Med gradnjo gozdne ceste je zagledal izstopajoč kamen. Izkazalo se je, da je našel železov meteorit, težek 4,9 kilograma, kar pomeni, da je največji in najtežji med doslej najdenimi na območju Slovenije. Planinec Božidar Jernej Malovrh je septembra 1992 med vzponom proti Češki koči našel meteorit Jezersko. Nenavaden kamen je dve desetletji hranil, nato ga je predal prirodoslovnemu muzeju, kjer so ga v sodelovanju z drugimi strokovnjaki natančno proučili. Spada med kamnite meteorite hondrite, točna zemeljska starost jezerskega meteorita in čas padca na Zemljo pa nista znana.

Pa še to, meteorit je last države in srečni najditelj naj bo toliko pošten, da ga preda strokovnjakom, da bodo potrdili pristnost, ga analizirali in povedali več o »vesoljskem kamnu z Dolenjskega«. 


ℹRazlike med vesoljskimi kamni


Asteroid: nebesno telo kamnite in kovinske sestave, ki kroži okoli Sonca, večinoma v pasu med Marsom in Jupitrom. Asteroidi so veliki od nekaj metrov do nekaj sto kilometrov. Ker so bliže Soncu, je led z njihovega površja večinoma že izginil. Problematični so manjši, ki zaidejo s poti, saj so težje opazni in tako jih ne odkrijemo do vstopa v atmosfero.
Komet: telo, sestavljeno iz kamenja in ledu, ki ob približevanju Soncu zaradi taljenja ledu za seboj pušča značilno sled prahu in plinov, kar vidimo kot rep kometa.
Meteoroid: vesoljski kamen, ki je lahko velik kot drobec prahu ali pa toliko kot manjši asteroid.
Meteor: ko meteoroid vstopi v atmosfero in zagori, se preimenuje v meteor. Vidimo ga torej kot svetlobno sled na nočnem nebu (utrinek).
Meteorit: del(ec) meteoroida, ki je preživel pot skozi atmosfero in priletel na tla.
Bolid (tudi ognjena krogla): zelo svetel meteor, podobno svetel kot Luna ali še svetlejši, ki ga raznese od 30 do 80 kilometrov nad tlemi (za primerjavo, letala letijo na 12 kilometrih višine).

 
Avtorica je zaposlena v Delovnici.