Izjemen posnetek plinskega velikana
Astronomi so združili moči vesoljskega teleskopa Hubble, zemeljskega observatorija Gemini in sonde Juno in razkrili nove skrivnosti Jupitra.
Odpri galerijo
Infrardeči posnetek Jupitra je verjetno najboljši kdajkoli posnet z zemeljskim teleskopom. Sestavili so ga iz tako imenovanih srečnih posnetkov, ko je atmosfera dovolj mirna, da posnetek ni popačen.
FOTO: International Gemini Observatory/NOIRLab/NSF/AURA M.H. Wong (UC Berkeley) in Mahdi Zamani
Astronomi so s posebno tehniko fotografiranja z zemeljskim teleskopom Gemini na Havajih posneli eno najboljših fotografij Jupitra z Zemlje. Posnetek v infrardeči svetlobi prikazuje strele in kako se na plinskem velikanu oblikujejo ogromne nevihte.
V opazovalnem programu, v katerem sta sodelovala še vesoljski teleskop Hubble in sonda v neposredni bližini planeta Juno, so se osredotočili še na veliko rdečo pego, ki na planetu divja že stoletja. Ugotovili so, da so temne lise v vrtincu pravzaprav luknje v oblakih in ne za različne barve oblakov, so zapisali na spletnih straneh observatorija Gemini in ameriške vesoljske agencije Nasa.
Izjemna slika petega planeta od Sonca je nastala iz ogromnega števila posnetkov, iz katerih pa izberejo le tiste, ko je atmosfera dovolj mirna, da fotografija ni popačen. Bližnje infrardeča kamera teleskopa Gemini tako astronomom omogoča, da pogledajo v notranjo plast planeta, saj lahko ta vrsta svetlobe preide zgornjo plast oblakov. Tako lahko znanstveniki bolje razumejo, kaj poganja ogromne neurja, ki na planetu divjajo desetletja ali celo stoletja.
Sonda Juno je z bližnjimi posnetki razkrila, da se na znameniti pegi pojavljajo temne zaplate, ki pa se spreminjajo in izginjajo. A s posnetkov niso mogli razbrati, ali gre za neznan temni material v plasti oblakov ali pa gre morda za luknje v oblakih. S Hubblovimi posnetki v vidni svetlobi in infrardečimi (toplota) posnetki Geminija, nastalimi v razmaku nekaj ur, so lahko razkrili skrivnost. Gre za območja, kjer ni oblakov in tako toplota iz notranjosti planeta, vidna v infrardeči svetlobi, brez težav uide v vesolje, oblaki jo sicer blokirajo. Na posnetkih zemeljskega teleskopa je to vidno kot bleščeča značilnost.
Posnetki velike pege so nastali 1. aprila 2018. Zgoraj levo in spodaj levo je posnetek Hubbla v vidni svetlobi, kjer se brez težav razločijo temne lise. Zgoraj desno je infrardeči posnetek Geminija, ki prikazuje ravno obratno sliko: temno obarvani so hladnejši oblaki, prej temne lise pa so zdaj svetlejši, saj gre za toploto, ki prehaja iz notranjosti planeta.
Sredinski posnetek je Hubblov posnetek v ultraviolični svetlobi, spodaj desno pa je sestavek Hubblovih in Geminijevih podatkov - vidna svetloba je obarvana modro, termalna infrardeča v rdeči.
V opazovalnem programu, v katerem sta sodelovala še vesoljski teleskop Hubble in sonda v neposredni bližini planeta Juno, so se osredotočili še na veliko rdečo pego, ki na planetu divja že stoletja. Ugotovili so, da so temne lise v vrtincu pravzaprav luknje v oblakih in ne za različne barve oblakov, so zapisali na spletnih straneh observatorija Gemini in ameriške vesoljske agencije Nasa.
Izjemna slika petega planeta od Sonca je nastala iz ogromnega števila posnetkov, iz katerih pa izberejo le tiste, ko je atmosfera dovolj mirna, da fotografija ni popačen. Bližnje infrardeča kamera teleskopa Gemini tako astronomom omogoča, da pogledajo v notranjo plast planeta, saj lahko ta vrsta svetlobe preide zgornjo plast oblakov. Tako lahko znanstveniki bolje razumejo, kaj poganja ogromne neurja, ki na planetu divjajo desetletja ali celo stoletja.
Preberite še:
Planet neskončnih neurij
Jupitrova pega kot slikarjeva muza
Planet neskončnih neurij
Jupitrova pega kot slikarjeva muza
Kaj se dogaja z veliko rdečo pego?
Sonda Juno je z bližnjimi posnetki razkrila, da se na znameniti pegi pojavljajo temne zaplate, ki pa se spreminjajo in izginjajo. A s posnetkov niso mogli razbrati, ali gre za neznan temni material v plasti oblakov ali pa gre morda za luknje v oblakih. S Hubblovimi posnetki v vidni svetlobi in infrardečimi (toplota) posnetki Geminija, nastalimi v razmaku nekaj ur, so lahko razkrili skrivnost. Gre za območja, kjer ni oblakov in tako toplota iz notranjosti planeta, vidna v infrardeči svetlobi, brez težav uide v vesolje, oblaki jo sicer blokirajo. Na posnetkih zemeljskega teleskopa je to vidno kot bleščeča značilnost.
Velika rdeča pega, kot jo vidita Hubble in Gemini. FOTO: NASA, ESA, in M.H. Wong (UC Berkeley)
Posnetki velike pege so nastali 1. aprila 2018. Zgoraj levo in spodaj levo je posnetek Hubbla v vidni svetlobi, kjer se brez težav razločijo temne lise. Zgoraj desno je infrardeči posnetek Geminija, ki prikazuje ravno obratno sliko: temno obarvani so hladnejši oblaki, prej temne lise pa so zdaj svetlejši, saj gre za toploto, ki prehaja iz notranjosti planeta.
Preberite še:
Od ničvredne pločevinke do okna v vesolje
Od ničvredne pločevinke do okna v vesolje
Sredinski posnetek je Hubblov posnetek v ultraviolični svetlobi, spodaj desno pa je sestavek Hubblovih in Geminijevih podatkov - vidna svetloba je obarvana modro, termalna infrardeča v rdeči.
