Japonska Hajabusa 2 uspešno pristala na asteroidu

Sonda je preživela pristanek, saj se je tudi uspešno dvignila z asteroida. Kot načrtovano je v kamen tudi ustrelila projektil, zato je zagotovo pobrala nekaj regolita.

Objavljeno
21. februar 2019 06.00
Posodobljeno
22. februar 2019 09.43
Veselje v nadzornem centru Jaxe ob pristanku Hajabuse 2 na asteroidu. Foto Jaxa
Okoli 340 milijonov kilometrov stran od Zemlje se je dogajalo nekaj izjemnega. Japonska sonda Hajabusa 2 je uspešno opravila prvi ključni trenutek misije. Sonda se je v zadnjih urah počasi spuščala proti 900 metrov širokemu asteroidu Rjuguju. Nekaj pred polnočjo se je, kot so pokazali podatki, uspešno dotaknila asteroida. Podatki so pokazali, da je pristanek preživela, saj je s kamna nekaj po polnoči tudi že odletela nazaj proti svoji orbiti okoli Rjuguja, to je 20 kilometrov stran od površja. 

V tem poskusu je sonda na površje spustila robotsko roko v obliki roga in v površje izstrelila projektil, ki je dvignil material, ta pa se je ujel v posodico v rogu. Koliko se ga je nabralo, pa še ni jasno. Decembra letos bo sonda odletela proti Zemlji, na katero bo kapsule z vzorci spustila predvidoma decembra prihodnje leto.

image
Veselje v nadzornem centru Jaxe ob pristanku Hajabuse 2 na asteroidu. Foto Jaxa


Posnetek dogajanja:


Presenetljivo grob teren


Vzorce so nameravali pobrati že oktobra lani, a je znanstvenike presenetil zelo skalnat teren, zato so si vzeli več časa. Želijo si pobrati vsaj 0,1 grama površinskega regolita, v vsako od treh kapsul lahko spravijo po deset gramov. Asteroid Rjugu tipa C je bogat z ogljikovimi spojinami in drugim materialom, ki je bil prisoten pri nastajanju našega osončja pred več kot 4,5 milijarde leti. 

image
Znanstvenike je presenetil skalnat teren. Foto Jaxa


Aprila bo sledilo še večje bombardiranje asteroida. Na površje bo sonda odvrgla manjšo količino ekploziva, da bo tako razkrila starejši material, na katerega ni vplivalo sevanje. Pri ekploziji bo predvidoma nastal dva metra širok krater. Do junija bo sledilo še več operacij pobiranja vzorcev. Hajabusa 2 se bo nekaj mesecev še zadrževala na tem področju, nato pa se bo decembra vračala proti domačemu planetu, na katerega bo kapsule spustila konec prihodnjega leta.

5,24 milijarde km bo Hayabusa 2 prepotovala v šestih letih od izstrelitve
do vrnitve.


Na površje julija še četrti rover


Misija je naslednica sonde Hajabusa, ki je leta 2005 raziskovala asteroid Itokava tipa S. Po spletu nesrečnih okoliščin je prvi sondi na Zemljo uspelo prinesti le ščepec prsti. Hajabusa 2, ki so jo iz japonskega vesoljskega centra Tanagašima izstrelili decembra 2014, je do Rjuguja pripotovala lani poleti. Razdalja med asteroidom in Soncem je od 0,94 AE do 1,42 AE (ena astronomska enota je povprečna razdalja med Soncem in Zemljo, ki znaša okoli 150 milijonov kilometrov), sonce obkroži v 1,3 leta.

image
Rjugu FOTO: Afp


Od lani je sonda podrobneje proučevala kamen in v tem času nanj spustila tri robotska plovila od štirih. Prva sta se na površje 21. septembra lani spustila dober kilogram težka roverja s solarnim napajanjem Hibou in Owl, kar oboje v prevodu pomeni sova. Uspešno sta pristala 21. septembra lani in dobro izkoristila šibko gravitacijo, da sta lahko poskakovala po površju. Tretjega oktobra jima je sledil desetkilogramski francosko-nemški lander Mascot, ki je asteroid proučeval dobrih 17 ur, kolikor mu je omogočala baterija. Zbral je podatke o strukturi in mineralni sestavi površja, magnetnem polju in termalni dejavnosti. Julija letos se bo na površje spustil še japonski kilogram težak rover 2 z dvema kamerama, termometrom in metrom za merjenje pospeška.

ℹRazlične vrste asteroidov

Najpogostejši asteroidi so asteroidi tipa C – karbonski ali ogljikovi; teh je 75 odstotkov in so primitivnejši od asteroidov tipa S. Vsebujejo več ogljikovih spojin in so na zunanjem robu asteroidnega pasu, 3,5 astronomske enot (AU) od Sonca. Tipa B in C sta si zelo podobna, a se razlikujeta v absorpciji v ultravijoličnem delu spektra. Asteroidi tipa S so sestavljeni iz silicijevega dioksida (kremena). Temu tipu pripada okoli 17 odstotkov asteroidov. S proučevanjem asteroidov se znanstveniki učijo o evoluciji osončja in Zemlje ter nastanku življenja.

Nasina sonda Osiris-REx prav zdaj proučuje asteroid Bennu tipa B s premerom 500 metrov, s katerega bo vzorce pobirala sredi prihodnjega leta.


Sondi bo po povratku na Zemljo predvidoma ostalo še 30 kilogramov goriva ksenona, zato se pojavljajo ideje, da bi misijo podaljšali. Kot potencialno tarčo za oblet se omenja asteroid 2001 WR1 tipa S s premerom okoli 650 metrov.