Jaxa se odpravlja na Marsovo luno
S Fobosa bo japonska sonda pobrala vsaj deset gramov prsti in kamenja. Na Zemljo bo vzorec predvidoma prinesla septembra 2029.
Odpri galerijo
Fobos ima povprečni premer 22 km. FOTO: NASA/JPL-Caltech/University of Arizona
Medtem ko se evropska, ameriška, ruska in kitajska vesoljska agencija že letos pripravljajo na invazijo na Mars, se namerava japonska Jaxa odpraviti na Marsovo luno Fobos. Pripravljajo namreč robotsko odpravo, s katero bi pobrali nekaj vzorcev lunice in jih vrnili na Zemljo. Izstrelitev načrtujejo za september 2024, so zapisali na spletni strani, potem ko je financiranje odobrila japonska vlada.
Mars ima dve luni – Fobos, ki v prevodu iz grščine pomeni strah, in Deimos (groza), ki je z manj kot 15 kilometri premera najmanjša luna v osončju. Obe luni sta nepravilne oblike. Fobos se giblje manj kot 6000 kilometrov nad površjem planeta in ima povprečni premer le 22 kilometrov. Planetu se približuje in grozi mu, da bo trčil z njim.
Jaxa bo skušala z raziskovalcem Marsove lune (MMX) v zemeljske laboratorije prinesti prgišče regolita, da bodo lahko znanstveniki ugotavljali Fobosov izvor – ali gre za asteroid, ki ga je ujela gravitacija planeta, ali pa za material, ki je ostal v orbiti po trčenju starodavnega nebesnega telesa z Marsom.
O odpravi so v agenciji začeli razmišljati že leta 2015, ko so se z ZDA in Evropo dogovorili za pomoč, uradno pa so z načrtovanjem začeli ta teden, potem ko so potrdili upravičenost znanstvenih ciljev in finančni načrt.
Plovilo je sestavljeno iz treh glavnih delov: pogonskega modula, pristajalnega modula s štirimi nogami in znanstvenih instrumentov in kapsule za prenos vzorcev. Nasa bo dostavila instrument za preučevanje nevtronov in gama žarkov, ki jih oddaja mala luna, Francija bo dodala infrardečo kamero in spektrometer, evropska vesoljska agenicija Esa pa bo zagotovila pomoč pri komunikaciji.
Plovilo bo poletelo z japonsko raketo H3, ki je še v razvoju. Gradi jo podjetje Mitsubishi Hevy Industeries, prvi testni polet lahko pričakujemo še letos.
Do Marsa bo MMX prispel predvidoma avgusta 2025, lander bo nato pristal na Fobosu. Z lune bo izmaknil najmanj 10 gramov prsti, potem se bo pognal s površja. MMX bo s seboj na površje prinesel tudi nemško-francoski rover, ki bo predvidoma tri mesece raziskoval kemično sestavo površja.
MMX bo obletel tudi Deimos, nato pa se bo leta 2028 odpravil proti domu. S pristankom na Zemlji leta 2029 bo to, kot kaže zdaj, prva povratna odprava na Mars in nazaj.
Mars ima dve luni – Fobos, ki v prevodu iz grščine pomeni strah, in Deimos (groza), ki je z manj kot 15 kilometri premera najmanjša luna v osončju. Obe luni sta nepravilne oblike. Fobos se giblje manj kot 6000 kilometrov nad površjem planeta in ima povprečni premer le 22 kilometrov. Planetu se približuje in grozi mu, da bo trčil z njim.
Jaxa bo skušala z raziskovalcem Marsove lune (MMX) v zemeljske laboratorije prinesti prgišče regolita, da bodo lahko znanstveniki ugotavljali Fobosov izvor – ali gre za asteroid, ki ga je ujela gravitacija planeta, ali pa za material, ki je ostal v orbiti po trčenju starodavnega nebesnega telesa z Marsom.
O odpravi so v agenciji začeli razmišljati že leta 2015, ko so se z ZDA in Evropo dogovorili za pomoč, uradno pa so z načrtovanjem začeli ta teden, potem ko so potrdili upravičenost znanstvenih ciljev in finančni načrt.
Plovilo je sestavljeno iz treh glavnih delov: pogonskega modula, pristajalnega modula s štirimi nogami in znanstvenih instrumentov in kapsule za prenos vzorcev. Nasa bo dostavila instrument za preučevanje nevtronov in gama žarkov, ki jih oddaja mala luna, Francija bo dodala infrardečo kamero in spektrometer, evropska vesoljska agenicija Esa pa bo zagotovila pomoč pri komunikaciji.
Plovilo bo poletelo z japonsko raketo H3, ki je še v razvoju. Gradi jo podjetje Mitsubishi Hevy Industeries, prvi testni polet lahko pričakujemo še letos.
Do Marsa bo MMX prispel predvidoma avgusta 2025, lander bo nato pristal na Fobosu. Z lune bo izmaknil najmanj 10 gramov prsti, potem se bo pognal s površja. MMX bo s seboj na površje prinesel tudi nemško-francoski rover, ki bo predvidoma tri mesece raziskoval kemično sestavo površja.
MMX bo obletel tudi Deimos, nato pa se bo leta 2028 odpravil proti domu. S pristankom na Zemlji leta 2029 bo to, kot kaže zdaj, prva povratna odprava na Mars in nazaj.
Jaxa ima bogate izkušnje pobiranja vzorcev s tujih nebesnih teles. Najprej so se s plovilom Hajabusa dotaknili asteroida Itokava leta 2005, a zaradi številnih tehničnih težav je nazaj prinesla le nekaj prašnih delcev.
Prav zdaj pa proti Zemlji potuje Hajabusa 2, ki bo konec leta dostavila vzorce asteroida Rjugu. Tudi pri tej odpravi so Japonci sodelovali z nemško in francosko agencijo, ki je zgradila robota MASCOT, ki je pristal na površju.
Prav zdaj pa proti Zemlji potuje Hajabusa 2, ki bo konec leta dostavila vzorce asteroida Rjugu. Tudi pri tej odpravi so Japonci sodelovali z nemško in francosko agencijo, ki je zgradila robota MASCOT, ki je pristal na površju.
