Skupina raziskovalcev se je atenski »kugi« približala, vendar ji še ni povsem uspelo odgrniti plašča skrivnosti, v katerega je zavita.

Galerija
Upodobitev epidemije v antičnem mestu slikarja Michiela Sweertsa VIR: Wikimedia
Kuga, vojna, lakota, smrt. Leta 431 pr. n. št. rast atenskega imperija privede do neizogibnega trka z drugim titanom grških dežel: Šparto na čelu Peloponeške zveze. Legendarna špartanska vojska koraka proti Atiki, morjem pa gospodari nepremagljiva atenska mornarica. Prebivalstvo Atike se pred napadom špartanskih sil umakne za atenske zidove.
Tako nastane pat položaj – Špartanci ne morejo poraziti atenskega ladjevja, Atenci pod vodstvom Perikleja pa so preveč zviti, da bi se s številnejšimi in bolje izurjenimi špartanskimi vojaki soočili na kopnem. Rešitev ni niti obleganje, saj so Atenci od Aten do obale zgradili tako imenovana Dolga zidova, kar pomeni, da se lahko Atene preskrbujejo z živežem po morju. Leto pozneje je območje med Dolgima zidovoma natrpano z ubežniki, ki so se s podeželja ...
Komentarji