
Postanite naročnik | že od 14,99 €

Dr. Dejan Gabrovšek je zaposlen na Oddelku za leksikologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU.

Ukvarjam se z dvema področjema: prvo je delo na slovarjih, tu opisujem pomene besed in prikazujem rabo teh besed v najbolj tipičnih okoljih. Drugi del predstavljajo raziskave slovenske slovnice, v zadnjem času zlasti podrednih stavkov. Tu poskušam ugotoviti, kaj podredje je, kaj so njegove lastnosti in kako lahko podredja delimo na manjše enote. Pri svojih raziskavah kombiniram spoznanja iz znanstvene literature in analizo čim večjega števila korpusnih zgledov, da lahko ugotovim lastnosti podredij in drugih skladenjskih pojavov v slovenščini, ki še niso bile raziskane.
Znanost imam rad, ker lahko ugotavljam, kako jezik deluje. Zanimivo mi je, da je jezik zelo kompleksen in hkrati zelo logičen sistem, in zanimivo mi je odkrivati, kako so posamezni jezikovni elementi med seboj povezani.
Razumevanje, kako bogati in raznoliki so jeziki: že slovenščina ima skoraj nešteto variant, enako pa velja tudi za druge jezike. Mogoče bi bilo potem manj nestrpnosti in nasilja.
Raziskovati sem želel, še preden sem vedel, da tak poklic obstaja, ko pa se je proti koncu študija na drugi stopnji ponudila priložnost za mesto mladega raziskovalca na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, sem vedel, da je to pravo mesto zame in da se želim z raziskovanjem slovenščine ukvarjati poklicno.
Kolikor mi ostane časa, preživljam čas z družino, berem, gledam videe na youtubu in vrtnarim.
Radovednost in odprtost za nepričakovano – predvsem se ne sme omejiti na to, kar misli, da ve, ampak se mora prepustiti delu s podatki.

Ne vem, ne znam napovedati, kaj se bo zgodilo. Po eni strani je novih odkritij veliko, vprašanje pa je, koliko vpliva imajo na življenje večine. Verjetno bodo največji vpliv imele raziskave, povezane s pridobivanjem energije in recikliranjem.
Ne, traja predolgo in je prenevarno.
Verjetno bodo to še vedno jedrske elektrarne, saj gre za preizkušeno tehnologijo.
Zanimivo bi bilo govoriti z Adamom Bohoričem, avtorjem prve slovenske slovnice. Zanimalo bi me, kako se je lotil opisa slovenščine, ker je moral začeti z ničle: lahko se je sicer zgledoval po slovnicah o drugih jezikih, za opis slovenščine pa ni imel zgleda, kot jih imamo zdaj. Prav tako bi bilo zanimivo govoriti z znanstveniki iz Bletchley Parka, ki so med drugo svetovno vojno razvili enega prvih računalnikov, da so lahko dešifrirali komunikacijo nemške vojske. Občudujem jih zato, ker so s svojim znanjem in iznajdljivostjo precej prispevali k hitrejšemu koncu druge svetovne vojne.
Ena od takih strani je portal Fran, ki ima ogromno podatkov o slovenskih besedah. O kreolskih jezikih ima ogromno podatkov spletna stran APiCS Online. Od knjig bi priporočil Eichmann v Jeruzalemu: poročilo o banalnosti zla avtorice Hannah Arendt. Ne gre za strogo znanstveno knjigo, a dobro pokaže, kaj se zgodi, če ne razmišljamo (dovolj) o posledicah svojih dejanj. Harry Potter zelo dobro prikazuje, kako lahko zavlada zlo, če nismo pozorni na drobne napake v sistemu. Zanimiva sta mi tudi kanala na youtubu PBS Eons, ki objavlja videe na temo evolucije, in Drachinifel, ki objavlja videe o vojaških ladjah.
Da je jezikoslovje veliko bliže naravoslovju kot družboslovju.
Komentarji